Natanko 142 let po ustanovitvi prve dolenjske hranilnice in posojilnice je bila v soboto Metlika spet prizorišče pisanja nove finančne zgodbe. Šestnajst fizičnih oseb in družbeno odgovornih podjetij je na pobudo iniciative za pravično banko ustanovilo Zadrugo za etično financiranje. Njen ključni cilj je finančna institucija, bodisi etična banka ali finančna zadruga, ki bo podpirala izključno družbeno in okoljsko odgovorne projekte, usmerjene v trajnostni razvoj in zelena delovna mesta. Druga, za nekatere celo pomembnejša vloga zadruge pa je platforma za povezovanje, mreženje, sodelovanje. Kajti, kot pravi gonilna sila iniciative Lenka Puh iz podjetja Jazon, ki je del gospodarskega združenja Etri z več kot 40 socialnimi podjetji, »se da ogromno narediti tudi brez finančnih sredstev«.
Uspešne zgodbe povezovanja
»V Velikem Nerajcu v Beli krajini obstaja odličen turistični produkt, muzej na prostem, kjer vsakega obiskovalca postrežejo s kosom ajdove potice. Mi pa smo zadevo peljali naprej, vse do Ljubljane. Tako bo tisto ajdovo potico mogoče dobiti ne le v Velikem Nerajcu, ampak tudi na ljubljanski tržnici, pekli pa jo bodo v prvi slovenski pekarni sodela v Črnomlju, ki že nastaja.« To pomeni, da bo pekarna omogočila socialnemu podjetju, da pri njih peče potico, in mu tako ne bo treba vlagati začetnega kapitala v osnovno ureditev neke svoje pekarne, pojasnjuje Puhova, hkrati pa bo podjetje belokranjsko dobroto lahko takoj začelo prodajati na večjem trgu.
Podobna zgodba se je spletla okrog črnomaljske pivovarne Vizir, pa na turističnem področju, kjer se v inovativen produkt potujočih glamping taborov povezuje devet belokranjskih turističnih ponudnikov, pomembno povezovanje se očitno obeta tudi na področju tekstilne industrije. Etri skupnost bo namreč 23. septembra v Belo krajino in metliško Beti pripeljala strokovnjake iz vse Evrope v okviru projekta iskanja novih modelov in poti tekstilne industrije.
Prav tovrstno povezovanje se zdi ključno tudi Margiti Adamič iz semiškega podjetja Mirabilis, ki je tudi eno od ustanovnih članov zadruge. »Spoznaš ljudi, ki imajo podobne interese, podobna načela delovanja, in s tem drug drugemu omogočaš izvajanje storitev, morda tudi prodajo izdelkov.« Mirabilis je družinsko gradbeno podjetje, ki se iz klasične usmerja v naravno gradnjo, kjer bi radi uporabili tudi industrijsko konopljo.
Zadružniki sami odločajo o projektih
Zadružnik je lahko posameznik, podjetje, zavod, javna inštitucija, družinska kmetija, skratka vsak, ki sprejme načela, zapisana v zadružnih pravilih. »Glavna načela so solidarnost, soodločanje, sodelovanje, trajnostni razvoj. Sami bomo odločali o tem, kam bodo usmerjena naša sredstva in katere projekte bomo podpirali. Taka finančna inštitucija nikoli ne kupuje delnic ali vlaga v neke čudne projekte.« Ali bo zadeva ostala na ravni finančne zadruge, ki bo članom posojala denar, ki ga bodo zbrali zadružniki, ali pa bodo vendarle šli v smeri banke, bo znano do konca leta, ko naj bi že izvršili prvi delovni plan zadruge in natančno dorekli pravila.
Začetni obvezni vložek je 350 evrov in je enak tistemu v Zadrugi za etično financiranje na Hrvaškem, ki jim do 14 milijonov evrov, kolikor potrebujejo za ustanovitev prve etične banke v regiji, manjkata še dva milijona evrov. Prav ta znesek želijo do konca leta zbrati v slovenski zadrugi. »Tudi če bi ta znesek že imeli, bi kar težko našli toliko dobrih projektov, da bi lahko ves denar investirali naprej. Večinoma torej ni problem v denarju, ampak v tem, da ni veliko dobrih projektov.«
Projekti, v katere bo banka investirala, bodo šli čez temeljito presojo menedžmenta. »Svetovalec bo nato projekt tesno spremljal. Moral bo, denimo, pravočasno ugotoviti, da je suša kmetu oklestila pridelek in je logično, da kredita ne bo mogel odplačevati po prejšnjem načrtu. Torej mu mora takoj prilagoditi produkt. Etična banka tako nima za vse enakih kreditnih produktov, ampak se ti konkretno prilagajajo zakonitosti posla,« pojasnjuje Puhova.
Povezovanje s hrvaško iniciativo
Etri skupnost in Umanotera, fundacija za trajnostni razvoj, sta iniciativo za pravično banko sicer začeli pred dvema letoma, se tesno povezali z združenjem etičnih bank v Evropi in predvsem z iniciativo na Hrvaškem. »V tesnem sodelovanju z njimi tako mi zgolj povzemamo ugotovitve njihovega triletnega trdega dela in iz te točke nadaljujemo delo.«
Po besedah Puhove so tudi evropske etične banke želele vložiti kapital v hrvaško etično banko, vendar tega ni sprejela, kajti tudi »etika ima meje, tudi državne. Ko gre neka etična banka v drugo državo, ni več enako etična kot doma. Zato pri povezovanju med Slovenijo in Hrvaško ne gre za povezovanje med državama, ampak med ljudmi,« dodaja Puhova.
