»Upam, da bo župan Ljubljanico čim prej usposobil za kopanje, da bomo lahko uživali vsi. Za zdaj pa v reki uživa le moja psička,« je minulo vroče avgustovsko popoldne v senci dreves »raja sredi mesta«, kot je opisala nedavno prenovljeno nabrežje na Špici, v družbi psičke Tare razmišljala Nina iz Trnovega, medtem ko se je neki drugi Ljubljančan, ki se je kar v kopalkah nastavljal sončnim žarkom, strinjal, da bi bilo kopanje v mestni reki »pika na i« ponudbi na Špici.

Da bi se uresničile želje številnih meščanov, ki se še vedno radi spominjajo poletij pred letom 1957, ko je vrata tudi uradno zaprlo urejeno mestno kopališče na Špici, kopalci pa so se od takrat iz reke morali umakniti v mestne bazene, si že nekaj časa prizadevajo tudi na ljubljanski mestni občini. Ljubljanski župan Zoran Janković je že pred šestimi leti optimistično napovedal, da bi bila Ljubljanica za kopanje lahko primerna že čez dve leti, a so takratne in tudi nekatere kasnejše mikrobiološke analize reke pokazale, da je obljuba o kopanju v Ljubljanici v letu 2012 splavala po onesnaženi vodi.

Kakovost poleti merijo enkrat na mesec

Zelenkasta mestna reka tako še ni uvrščena na seznam kopalnih voda, je pa, kot kažejo zadnje analize vode, vendarle vse bližje temu, da bo primerna za kopanje.

Mestna občina sicer ni pristojna za izvajanje monitoringa, kot se imenuje spremljanje kakovosti vode, a ker država kakovosti vode v Ljubljanici in nekaterih drugih vodotokih, kjer so se ljudje v preteklosti že kopali, ne spremlja, so se na občini pred leti odločili, da bodo v sodelovanju z nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano sami bdeli nad kakovostjo vode v glavni ljubljanski rečni strugi. Enkrat na leto tako na treh mestih – pred izlivom Bezlanovega grabna, za izlivom Malega grabna in za Centralno čistilno napravo – izmerijo fizikalno-kemijske parametre (na primer amonij, nitrat, dušik, težke kovine, mineralna olja in detergente), ki pokažejo predvsem primernost vode za ribe in preostali vodni živelj, medtem ko primernost Ljubljanice za kopanje poleti enkrat na mesec preverijo z mikrobiološko analizo. S slednjo ugotavljajo količino intestinalnih enterokokov in bakterije E.coli.

Občasno že primerna za kopanje

Če Ljubljanica pred tremi leti večinoma še ni bila primerna za kopanje, saj so v njej zaznali previsoke vrednosti tako bakterije E.coli kot tudi enterokokov fekalnega izvora, so bile mikrobiološke razmere junija 2014 že ustrezne. »V mesecu juliju 2014 so se nato po intenzivnih padavinah razmere poslabšale, mikrobiološka slika na vseh mestih vzorčenja je kazala na močno fekalno onesnaženje. Razmere so se nekoliko umirile v jesenskem obdobju,« so ob tem pojasnili na občinskem oddelku za varovanje okolja, kjer poudarjajo, da na spreminjanje stanja v vodi vplivajo predvsem vremenske razmere. »Večje onesnaženje v vodotokih se pojavi predvsem po daljšem sušnem obdobju, ko obilnejše padavine sperejo tla. Stanje se kasneje spet izboljša.«

Še bolje kot pred dvema letoma je kopanju v Ljubljanici kazalo lani, ko je bila mestna reka »za kopanje primerna polovico dni v letu«, so pojasnili na občinskem oddelku. Prepričani so, da je k izboljšanju kakovosti vode v Ljubljanici najbolj pripomogla izgradnja manjkajoče kanalizacije na Rakovi jelši, saj je bilo leta 2006 na kanalizacijo priključenih zgolj 68 odstotkov vseh prebivalcev, do zdaj pa se je številka povzpela na dobrih 88 odstotkov. Ob tem so na občini zatrdili, da bodo ljubitelji vodnih aktivnosti v Ljubljanici lahko znova plavali že julija prihodnje leto.

Rezultati mikrobiološke analize ljubljanskih voda

MOL

PODATKI

PRIMERNA

Merilno mesto

Gameljščica

Ižica

Sava

Ljubljanica

Ljubljanica

Ljubljanica

nad črnuškim

mostom

pred izlivom

v Ljubljanico

pred izlivom

v Savo

nad Ljubljano

Zalog, za izlivom

pod izlivom

Malega

Grabna

v višini

Špice

centralne

čistilne naprave

Julij

Avgust