V devetdesetih letih je imela Barcelona 1,7 milijona nočitev na leto, torej približno toliko, kot naj bi jih imela kmalu Ljubljana. Do danes se je število dvignilo že na osem milijonov, kar je Barcelono izstrelilo na četrto mesto najbolj obiskanih mest v Evropi, za Londonom, Parizom in Carigradom, po velikosti neprimerljivimi mesti. Poplava turistov je popolnoma preobrazila cele barcelonske četrti, stanovanj za razumno najemnino ni več, ugodnih gostilnic prav tako, izginile so manjše trgovine in obrti. Namesto tega je staro mestno jedro polno trgovin s spominki, šminkerskih gostinskih lokalov, obratov s hitro pripravljeno hrano in trgovin svetovno znanih verig. Nič čudnega, da si je pred enim letom izvoljena županja Ada Colau boj s turistično industrijo zastavila kot ključen cilj svojega mandata. Prvi ukrep je bil enoletni moratorij za nove hotele in turistične apartmaje, ki so ga letos spomladi še podaljšali. Sklep je neposredno prizadel več kot trideset projektov za nove hotele v mestu in je le deloma pomiril občane, ki imajo hord turistov dovolj.
V Ljubljani razprave o negativnih vplivih množičnega turizma še ni. Za zdaj se govori predvsem o plusih. O 150 evrih, ki jih turist v povprečju vsak dan pusti v Ljubljani, o vse večji prepoznavnosti naše prestolnice, o pestrejši kulturni in gostinski ponudbi, tujih investicijah… Čeprav bi se lahko pogovarjali vsaj o vplivu, ki ga ima na ljubljanski nepremičninski trg spletna stran za oddajanje stanovanj turistom Airbnb. Prek nje se oddaja že več kot 300 stanovanj. Na prvi pogled se lahko zdi ta številka nizka, a je to skoraj tretjina najemnih stanovanj, ki so trenutno na voljo v Ljubljani. In manj ko bo najemnih stanovanj na trgu, višje bodo najemnine. Berlinske oblasti zato z Airbnb že leta bijejo srdit boj.
Zaradi turistov so višje tudi cene v gostinskih lokalih v središču Ljubljane. Pivo za štiri evre, pica za deset, limonada za dva evra in pol – to so cene, nad katerimi se nihče več ne zmrduje. Nasprotno. Gostinski vrtovi so trenutno tako polni, da je recimo včasih na Petkovškovem nabrežju med Prešernovim trgom in Zmajskim mostom težko dobiti mizo, čeprav je tu lokalov več kot v marsikateri drugi občini. Ker je gostov toliko, se gostinci borijo za vsak kvadratni meter javnega prostora. Pogosto tako zelo mimo predpisanih okvirov, da se je skozi množico miz in gostov težko prebiti. Pomislite samo, kako so se gostinski vrtovi namnožili pred Plečnikovimi arkadami na tržnici ali na Ciril-Metodovem trgu, kjer zavzemajo že več kot polovico ulice.
Število nočitev v Ljubljani v zadnjih letih na letni ravni narašča z desetodstotno stopnjo. Rast ni naključna in na Magistratu so lahko ponosni na to, kako privlačno mesto je postala Ljubljana. A govoriti samo o povečevanju števila nočitev in pozitivnih vplivih turizma bi bilo zmotno. Dobro bi bilo odpreti razpravo o turističnem modelu, ki bo sprejemljiv tudi za meščane. In to še preden bo Ljubljana postala žrtev svojega uspeha.
