Na čelo slabe banke je Imre Balogh lani oktobra prišel z mesta neizvršnega direktorja, torej nadzornika, ko je vlada zaradi nepravilnosti pri izplačilu prejemkov s tega mesta odpoklicala predsednika upravnega odbora slabe banke Larsa Nyberga in glavnega izvršnega direktorja Torbjörna Manssona. Položaj je torej zasedel v času, ko se je DUTB omenjalo v povezavi z različnimi aferami, in čeprav po slabem letu dni vodenja Baloghu nekateri očitajo nekoliko prepočasno odločanje pri sanacijskih procesih, mu je nedvomno uspelo, da je DUTB umaknil s prvih strani časopisov in iz televizijskih dnevnikov.
Začetek vodenja slabe banke zanj ni bil spodbuden, saj so ga že tretji dan pred odhodom v novo službo podrejeni obvestili, da so slabo banko obiskali kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Ti so poslovne prostore DUTB nepričakovano obiskali, da bi pridobili dokumentacijo o spornih nakazilih za svetovalne storitve v višini skoraj treh milijonov evrov. Kaj vse so kriminalisti odnesli in ali so lahko vpogledali v kreditne mape, ki hranijo številne skrivnosti slovenske tranzicije, ni znano, Balogh pa je nedvomno prepolovil stroške svetovalnih storitev, ki so vedno znova burili duhove.
Brez tolerance do političnega vmešavanja
Balogh je lani spomladi v upravni odbor DUTB prišel skupaj z Marko Simonetijem. Na mesto neizvršnih direktorjev ju je imenoval nekdanji finančni minister Dušan Mramor. Po ocenah nekaterih poznavalcev Balogh in Simoneti pri več stvareh nista imela povsem enakih pogledov, kar naj bi bil tudi razlog, da zdaj bolj konkretno razmišljajo o možnosti, da bi vodenje slabe banke namesto Balogha prevzel kdo drug od prijavljenih kandidatov.
»Nimam tolerance do političnega vmešavanja,« je bil eden od prvih stavkov, ki jih je Balogh povedal ob prevzemu funkcije prvega moža. V slabi banki je nato postavil jasna pravila, s katerimi naj bi se odpravile vse morebitne anomalije iz preteklosti. Da je do političnega vmešavanja res kritičen, pravzaprav niti ne preseneča, če upoštevamo, da prihaja iz Madžarske, kjer se politika predsednika vlade Viktorja Orbana brutalno vmešava v gospodarstvo. Zato je najbrž s stisnjenimi zobmi moral popustiti pritisku države, da se terjatve do Save prenesejo na Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalsko družbo. Balogh temu prenosu na začetku ni bil naklonjen.
Če bo vodenje DUTB prevzela druga oseba, bo na čelu DUTB v razmeroma kratkem času že četrti direktor. V tem primeru bi se procesi, za katere je bila ustanovljena slaba banka, podaljšali še za nekaj mesecev. To pa za ključni cilj slabe banke – to je povrniti čim več izgubljenega davkoplačevalskega denarja – ne bi bilo dobro. Sploh glede na dejstvo, da bi bile številne terjatve ob pravilnem pristopu v času, ko je slaba banka začela delovati, lahko že zdavnaj prodane. Na slabi banki poskušajo zdaj sanirati še okoli 100 od 150 podjetij, katerih terjatve je DUTB pred leti od komercialnih bank prevzela po nizkih cenah, zato jim z njihovo prodajo ni težko kovati dobičkov.
Cimos je pripeljal do prodaje
Čeprav v času njegovega vodenja na DUTB niso prodali nobene velike naložbe, je ustvarila okrog sto milijonov evrov denarnega toka, v tem času pa so menda pripravili vse potrebno za prodajo velikih naložb, ki naj bi jo uresničili v kratkem. Na očitke, da se včasih prepočasi odzivajo ali da posamezne ponudnike ignorirajo, Balogh odgovarja, da včasih dobijo tudi ponudbe, ki jih ne morejo označiti za resne, še manj pa sprejemljive. Da DUTB posluje nad pričakovanji, pa utemeljuje s tem, da vsako leto prodajo več premoženja, kot so ga dolžni po zakonu.
Ena od večjih naložb, ki bi jih slaba banka lahko že v kratkem prodala, je Cimos, ki je za državo zelo pomemben, njegova sanacija pa se vleče že vrsto let. Pred časom so v Banki Slovenije izračunali, da bi imel njegov propad na slovensko ekonomijo negativne vplive v višini 1,2 odstotka bruto družbenega proizvoda oziroma okrog pol milijarde evrov. Ko je v koprski družbi DUTB dobil glavno besedo, je Finec Janne Harjunpää, takratni vodja upravljanja terjatev, odločil, da ne bodo izpeljali do potankosti pripravljenega izvensodnega sanacijskega načrta. Namesto tega je Cimos poslal v prisilno poravnavo. Pod taktirko Balogha je zdaj prodajni postopek tik pred koncem, ali ga bo prevzela italijanska skupina Palladio Finanziaria, ki je oddala zavezujočo ponudbo, pa bo znano prihodnji mesec.
Probankine posle predal policistom
V Slovenijo je Balogh prišel v drugi polovici leta 2013, ko je ob začetku likvidacije Probanke zasedel mesto predsednika izredne uprave. Pod njegovim vodstvom so v Probanki opravili 26 analiz posameznih poslov, od katerih so jih nato 21 predali policistom v obravnavo zaradi sumov, ki jih je Balogh želel razčistiti. Po neuradnih podatkih naj bi slovenski vladi Balogha priporočil Madžar Istvan P. Szekely z generalnega direktorata Evropske komisije za gospodarske in denarne zadeve, odgovoren za Slovenijo.
Balogh je diplomiral, magistriral in doktoriral na Madžarskem, po diplomi pa se je med drugim izobraževal na elitnem Harvardu. V bančništvu ima skoraj tridesetletne izkušnje. Večji del kariere je bil zaposlen v madžarski Magyar Külkereskedelmi Bank (MKB Bank), ki se uvršča med največje banke v sosednji državi. Že leta 1994 jo je prevzela bavarska deželna banka Bayern LB. V MKB Bank se je Balogh kalil na različnih funkcijah. Bil je glavni strateg, izvršni direktor in glavni direktor področja tveganj. Poleg tega je bil član in predsednik uprav bank, finančnih organizacij in zavarovalnic v štirih državah regije srednje in vzhodne Evrope. Njegove izkušnje vključujejo zniževanje portfeljev poslovnih terjatev in nepremičnin na Madžarskem, v Bolgariji in Ukrajini ter delitev banke na dobri in slabi del v Romuniji.
Če izhajamo iz politike, kjer državljane lahko razdelimo med politikante in politike, katerih je žal le peščica, le redko koga pa bi lahko opredelili kot državnika, bi lahko posameznike iz bančnih vrst razdelili med bančnike in ugledne bankirje. Na žalost je tudi slednjih v Sloveniji malo. Mednje bi lahko uvrstili tudi uglajenega Balogha, ljubitelja sodobnega slikarstva, ki poleg materinščine govori še angleško, rusko in nemško, uči pa se tudi slovenščine.
