Še pred kakšnimi dvajsetimi leti nihče zunaj kroga posvečenih ni natančno vedel, koliko ima podjetje poslovalnic, kje vse so, koliko šteje zaposlenih in kolikšen je njegov letni promet. Dandanes to ni več skrivnost: tekstilno-trgovska veriga C&A ima skoraj 1600 trgovin v Evropi, Mehiki, Braziliji in na Kitajskem (od tega 14 v Sloveniji), ki jih obišče več kot dva milijona kupcev na dan, zaposluje pa okrog 35.000 ljudi. Lani je imel C&A slabih sedem milijard evrov prihodkov.
A kot so bili lastniki C&A, družina Brenninkmeijer, skrivnostni pred javnostjo (in so deloma še vedno), tako sta dve generaciji družine pred potomci prikrili določeno obdobje v njeni zgodovini. Tisto po prihodu nacistov na oblast leta 1933 pa do konca druge svetovne vojne. Ne brez razloga, kajti Brenninkmeijerjevi, čeprav nizozemski državljani, se v tistih letih niso razlikovali od večine nemških in drugih industrialcev: financirali so nacistično stranko, veljake zalagali z umetninami, služili s prodajo svojih izdelkov nacističnemu vojaškemu stroju, izkoriščali prisilne delavce in getoizirane Jude ter se okoriščali z arizacijo, torej zaplembo judovskega premoženja.
Razstava in zdaj še knjiga
Vse to je zadnja leta prihajalo na dan po zaslugi pete oziroma predvsem šeste generacije Brenninkmeijerjevih, ki zdaj vodi posle podjetja in je kajpak »glavna« tudi v okviru družine. Ta je zgodovinarjem pred petimi leti zaupala pripravo razstave ob stoletnici C&A v Nemčiji in za njihovo delo odprla tudi družinski arhiv. V katalogu k razstavi je takrat v predgovoru med drugim pisalo, da je bilo »vprašanje glede vloge naše družine v času nacionalsocializma samoumevni del znanstvene raziskave«.
Kljub šoku in prizadetosti zaradi spoznanj, ki jih je prinesla omenjena razstava, so Brenninkmeijerjevi neposredno po njej zgodovinarju Marku Spoererju iz Regensburga, strokovnjaku za ekonomsko in socialno zgodovino, naročili celovito študijo tega družinskega obdobja. Nič naj ne bi ostalo prikrito, četudi bi bilo še tako boleče in neprijetno. Spoererjeva knjiga s suhoparno stvarnim naslovom C&A, družinsko podjetje v Nemčiji, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji je po štirih letih raziskav in pisanja izšla nedavno.
Kot pove sam naslov knjige, je bil C&A že pred drugo svetovno vojno manjša evropska nadnacionalka in tudi eden prvih evropskih konfekcionarjev. Podjetje sta leta 1861 ustanovila brata (C)lemens in (A)ugust, rojena na Nizozemskem v družini, ki se je konec 17. stoletja priselila iz nemškega Mettingena (nedaleč od meje) in se je od nekdaj ukvarjala s tekstilom in trgovino. Mettingen zahodno od Osnabrücka je še danes družinsko središče, poslovne niti pa se stekajo v holding s sedežem v Düsseldorfu.
Pretresljivo in dobesedno šokantno za mojo družino, je za nemški tednik Zeit v Spoererjevi knjigi rekonstruirano zgodovino označil Maurice Brenninkmeijer, predsednik holdinga C&A in sedanja »glava« družinskega klana. »Samo domnevam lahko, da so bili moji predniki tako osredotočeni na posel, da so naše vrednote povsem izgubili izpred oči in sprejeli etično napačne odločitve. Nekatere pričajo o popolni brezsrčnosti. Želel bi si, da bi bilo drugače.«
Izkoriščali so tudi judovske šivilje iz geta
Čeprav določena pisma in navodila vodilnih članov družine iz tedanjega časa kažejo na popolno vdanost nacističnemu režimu, Franz Brenninkmeijer pa je leta 1936 tudi zaprosil za vstop v stranko, po Spoererjevih ugotovitvah nihče iz klana ni bil prepričan nacionalsocialist. Tudi Franz ne, ki so mu prošnjo kljub priloženemu potrdilu o rasni čistosti (arijskem izvoru) zavrnili in mu predlagali, da namesto s članarino stranko podpre s prispevki.
Tako je C&A malodane celotno desetino čistega dobička, ki ga je prej vsako leto namenil Katoliški cerkvi, začel nakazovati nacistom. To je bila za globoko verne Brenninkmeijerjeve morebiti še najtežja odločitev, a so se po drugi strani zavedali, da so prav zaradi katolicizma v nacistični Nemčiji zelo izpostavljeni. Druga, zanje ugodnejša posledica v družini strogo prakticirane katoliške vere je bilo dejstvo, da Brenninkmeijerjevi nikoli (dotlej) niso zaposlili nobenega Juda, še celo protestanti so v C&A le izjemoma našli službo (a ne na vodilnih mestih). Prvi Judi, »zaposleni« v C&A, so bili tako iz geta v poljskem Lodžu, kjer je za Brenninkmeijerjeve med drugim delalo več tisoč šivilj. or
