Zaradi večje gospodarske aktivnosti in boljšega poslovanja gospodarskih družb se bodo razmere na trgu dela izboljševale tudi jeseni, napovedujejo na Zavodu RS za zaposlovanje, kjer letos beležijo več zaposlitev brezposelnih in hkrati zmanjšanje vseh kategorij novoprijavljenih brezposelnih. »Prostih delovnih mest, sporočenih našemu zavodu za zaposlovanje, je več, obseg delovno aktivnega prebivalstva se povečuje, trend zaposlovanja brezposelnih septembra pa je v primerjavi z avgustom že večletna stalnica,« pravijo, saj se v tem mesecu največ brezposelnih zaposli v dejavnosti izobraževanja.
Jeseni se prav tako poveča zaposlovanje v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, medtem ko v prihodnjih mesecih do konca leta postopoma upada. Veliko delodajalcev je sicer nove sodelavce, ki se bodo pridružili podjetju v jesenskih mesecih, iskalo že poleti, nekateri pa bodo nove zaposlene začeli iskati sedaj, ko se čas dopustov končuje, dodaja Romana Šercelj, direktorica prodaje v podjetju Rekruter, specializiranem za kadrovsko področje in rekrutiranje kakovostnih kadrov.
Več priložnosti tudi za družboslovce
Po podatkih zavoda za zaposlovanje bodo delodajalci v prihodnjih mesecih potrebovali nekaj več kot 20.000 delavcev, deloma zaradi nadomeščanja, deloma pa tudi zaradi povečevanja števila zaposlenih. Število zaposlenih naj bi se tako povečalo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, prometu in skladiščenju, gostinstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih ter dejavnostih javne uprave in obrambe. Delodajalci bodo poleg strokovnjakov v informatiki in računalništvu najpogosteje iskali voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, varilce, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, prodajalce, komercialne zastopnike za prodajo, orodjarje, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike, strugarje, elektromehanike ter kuharje, dodajajo. Prav tako se bo nadaljeval trend iskanja deficitarnih poklicev. Gre predvsem za tehnične kadre, kot so CNC-operaterji, finomehaniki, tehnologi, livarji, orodjarji, strojni inženirji, mehatroniki, ključavničarji ter tudi kuharji in natakarji, so konkretno našteli v zaposlitveni agenciji Adecco.
Rast zaposlovanja spodbudno povečuje možnosti tudi za družboslovce, posebno če družboslovje razširimo na družbene poslovne, upravne in pravne vede. Širina znanja, ki ga daje družboslovje, kamor se uvrščajo sociologi, ekonomisti, finančniki ali denimo pravniki, namreč omogoča zaposlovanje v različnih poklicih in na različnih področjih, zato imajo tudi oni po »sušnem« obdobju na pladnju znova več zaposlitvenih priložnosti, vendar štejejo predvsem izkušnje, poudarjajo v Adeccu. »Podjetja iščejo specialiste, ki imajo konkretno znanje, pridobljeno predvsem z delovnimi izkušnjami. Tako vidimo, da iščejo na primer kandidate, ki znajo uporabljati spletna orodja, ter kandidate z odličnimi komunikacijskimi sposobnostmi,« je pojasnila Adeccova vodja marketinga Viviana Žorž.
Zato je pomembno, da vsak posameznik zase ve, katere so njegove močne in šibke lastnosti, kjer bo lahko dal največ od sebe, poudarja Maja Radišek, vodja projektov pri največjem zaposlitvenem portalu Mojedelo.com.
Mladi se na trg dela še vedno vključujejo prepozno
»Izjemnega pomena je zelo dobra predstavitev, ki nas lahko pripelje do pogovora. Iskati moramo predvsem tiste stvari, ki nas v primerjavi z drugimi delajo unikatne. Za družboslovce velja in stereotipno gledamo nanje, da so 'taužentrože' in da imajo vse in nič. Če se nekdo zna na svojem področju osredotočiti na dela, ki jih želi opravljati, za tem stremi, zna analizirati trg, potrebe tega poklica (ali vsaj približka) in to vse zapakirati v celoto, je vsekakor zaposljiv,« spodbuja družboslovne iskalce dela, naj stopijo iz množice.
Podobno velja tudi za mlade diplomante, ki zavodovo bazo brezposelnih že tradicionalno polnijo oktobra. Zaposlitveni svetovalci sicer že študentom polagajo na srce, naj bodo aktivni v času študija in poiščejo podjetja, v katerih bi želeli delati, ter sami stopijo z njimi v stik in se jim predstavijo. A se diplomanti kljub vsemu pogosto iskanja svoje kariere lotijo prepozno, pravi Maja Radišek. »Študij in kariera namreč nista nujno kronološko gledano zaporedna dogodka, pač pa lahko začnemo kakšen projekt, študentske delo, razvijanje lastnih idej itd. že prej,« predlaga in dodaja, da je zelo uporaben tudi karierni profil, ki ga večina iskalcev zaposlitve nima, čeprav je to po njenem osnova, v katero pišemo vse tisto, kar znamo, novopridobljene veščine, orodja, izkušnje itd. »Na podlagi kariernega profila potem pripravljamo življenjepis – iz kariernega profila pa izluščimo le tisto, kar je za določen življenjepis, prilagojen posameznemu podjetju, primerno,« pojasnjuje Radiškova.
