Zaostreni odnosi na relaciji Uefa - Združenje evropskih nogometnih klubov (ECA) so pripeljali do sistemskih sprememb v ligi prvakov, ki jih to tekmovanje zagotovo potrebuje.
Tako bodo največje lige in največji klubi v še večji prednosti pred konkurenco, saj bodo imele nemška, angleška, italijanska in španska liga štiri neposredno uvrščene klube v skupinski del tekmovanja. Trenutno imajo Nemci, Angleži in Španci zagotovljena tri neposredna mesta v skupinskem delu, četrti klub pa gre v kvalifikacije za ligo prvakov. Italijani imajo zagotovljeni le dve neposredni in eno kvalifikacijsko mesto.
Zdaj je Uefa sistem spremenila, tako da bodo imeli velikani vsako leto v skupinskem delu po štiri klube. A ker se format ne bo spremenil, bodo na udaru predvsem »obrobne« države v Uefi. Število ekip, ki se bodo prebile v skupinski del prek kvalifikacij, se bo z deset zmanjšalo na šest, prvaka Češke in Švice pa po novem ne bosta več neposredno uvrščena v LP. Spremembe bodo začele veljati v sezoni 2018/19.
Spet se vse vrti okrog denarja
Takšen sistem bo posredno prinesel več denarja favoriziranim ligam, prav v delitvi in velikosti finančne pogače pa je jedro problema. Aleksander Čeferin je v intervjuju za BBC priznal, da je »liga prvakov najboljše športno tekmovanje na svetu, a da višina nagrad za udeležence tega zaenkrat ne odraža.« Zmagovalec lige prvakov vsako leto prejme okrog 80 milijonov evrov, zadnjeuvrščeno moštvo angleške lige pa le tri milijone evrov manj.
Spremembe vključujejo občutno povečanje denarnega sklada, a pri Uefi o točnih številkah niso govorili. Klubi pričakujejo, da se bo denarni sklad, ki trenutno znaša 1,3 milijarde evrov, vsaj podvojil, končna številka pa bo verjetno vsaj nekoliko nižja.
Negodovanje klubov se je začelo lani, ko so angleški klubi podpisali izjemno donosno pogodbo za televizijske pravice, kar je v neugoden položaj postavilo velikane v ostalih ligah, ki z bogatimi angleškimi tekmeci komajda še držijo stik. Del rešitve vidijo tudi v ligi prvakov, ki bi v njihov proračun po njihovem mnenju morala prispevati precej več.
Manjši klubi bodo s finančnega vidika še bolj zapostavljeni kot doslej, a pri Uefi zagotavljalo, da se bo zmanjšal le odstotek finančne pogače, zneski pa bodo v praksi ostali enaki, ker bo nagradni sklad toliko večji. Slaba tolažba.
Kaj spremembe pomenijo za Aleksandra Čeferina?
Omenjene spremembe zagotovo niso voda na mlin kandidaturi Aleksandra Čeferina. Predsednik slovenske nogometne zveze je prvi favorit za predsednika Uefe postal s podporo manjših nacionalnih zvez, ki nasprotujejo prevladi velikih lig. Obetali so si spremembe, ki bi razmerje še nekoliko bolj izenačile, a zgodilo se je ravno nasprotno. Uefa je spet ugodila željam velikih na račun majhnih, v prihodnjih tednih pa bo jasno, kako velik udarec bo odločitev predstavljala za Čeferinovo kampanjo.
Tudi slovenski klubi ne morejo biti navdušeni, saj bo uvrstitev v najelitnejše klubsko tekmovanje čez dve leti postala precej težja naloga kot doslej. Če bo slovenski koeficient zaradi slabih nastopov v Evropi še naprej padal, pa jih čaka skoraj misija nemogoče.
