Vznemirljiv burkini
Poletna prepoved burkinija v nekaterih krajih na francoski obali ima nasproten globalni učinek. Tako vsaj zatrjuje Aheda Zanetti, ki velja za oblikovalko tega spornega kopalnega oblačila, ki pokrije večino ženskega telesa. Spletna prodaja burkinijev prek njenega leta 2004 v Avstraliji ustanovljenega podjetja Ahiida s športnimi oblačili se je namreč nenadoma povečala za 200 odstotkov in presegla tri četrt milijona kosov. Oseminštiridesetletna Aheda, ki je iz libanonskega Tripolija prišla na celino »doli spodaj« s starši kot dveletna deklica, si je kot modna oblikovalka sprva zamislila kombinacijo kapuce in naglavne rute hijood (iz angleških hijab in hood) za nad športom navdušene muslimanke; o burkah in bikiniju pa je začela razmišljati, ko se je v Franciji začela razprava o prepovedi hidžaba v šolah in javnih ustanovah. Sama razlaga, da je bil njen glavni namen, da muslimanskim dekletom, prvenstveno pa svojim hčeram, omogoči uživanje življenja na avstralskih plažah. »Bilo mi je vseeno, ali hčere nosijo bikini, želela sem samo, da imajo svobodno izbiro, kako bodo oblečene na plaži, in noben moški na vsem svetu nam ne sme ukazovati, kaj naj oblečemo ali česa naj ne oblečemo,« trdi Zanettijeva, potem ko se je za prepoved izvedb njenih burkinijev navdušil tudi vnovični kandidat za francoskega predsednika Nicolas Sarkozy. Ta je šel v intervjuju za revijo Le Figaro še dlje od nekaterih županov z Azurne obale in Korzike, ko je dejal, da je nošenje burkinija »politično dejanje, militantno in provokativno«. Zanettijeva francoskim oblastem sporoča, da ne razumejo, zakaj je kreirala tovrstno kopalno oblačilo, ter jih poziva, naj ga ne spremenijo v simbol delitve. Zagotavlja, da je bil burkini oblikovan kot oblačilo svobodne izbire, prilagodljivosti in samozavesti ter integracije v avstralsko družbo. Tam so ga povsem normalno sprejeli, zato jo je francosko ravnanje še toliko bolj osupnilo.