Da je najslavnejši svetovni krotilec elektrike iz tistih krajev, se zdi tako logično, kot je logično, da so najslavnejši pomorci Angleži, Španci in Portugalci. Lika je prva pokrajina onkraj Velebita, gorske verige, ki predstavlja naravno mejo med primorsko in kontinentalno Hrvaško. Nad Velebitom se srečata dva svetova, zato je tam vremensko burno. Konec koncev imajo Hrvati tam svojo Kredarico, visokogorsko (na 1594 metrih nadmorske višine) meteorološko postajo Zavižan, ki je z delovanjem začela leta 1953, se pravi celo leto prej kot postaja na Kredarici. Nad Velebitom se stalno bliska; po eni od legend naj bi bil Tesla takoj ob rojstvu poimenovan kot »otrok groma«. V noči, ko se je rodil, naj bi bilo eno od divjaških neurij. Tesla je odraščal malodane na dvorišču velike naravne tovarne elektrike.

Strel je iz leta v leto manj

Strele so tako inspirativne kot pogubne. Udarjajo neukročeno, po svoje in nepredvidljivo, sproščajoč nakopičeno energijo v oblakih. In letošnje leto oziroma poletje daje vtis, da strele udarjajo pogosteje kot v letih prej. Poglejmo nabor letošnjih novic iz naših krajev in iz širše okolice. Sedmega maja je v naselju Drage v občini Metlika strela udarila v stanovanjsko hišo in uničila električno napeljavo, razbila okna in vrata. Konec maja je v nemškem mestu Hoppstädten strela ob koncu mladinske nogometne tekme udarila v nogometno igrišče in ranila 35 ljudi. Tri huje. Sodnika tekme so morali oživljati. Petindvajsetega maja je udarila v pariškem parku Monceau, kjer je potekala otroška rojstnodnevna zabava. Petega junija je strela v Trbovljah zadela žensko, ki so jo morali odpeljati na zdravljenje, sicer pa je v neurju v isti noči zažgala še smreko v Dravogradu in Ivančni Gorici ter uničila satelitski krožnik in pretrgala električni vod v Slovenj Gradcu. Nedaleč stran, v Nemčiji na festivalu Rock am Ring blizu Bonna, je dan prej strela udarila med 50.000 obiskovalcev in poškodovala 51 ljudi, med njimi 15 huje. V začetku junija je nastradal celjski grad, kjer je strela poškodovala streho in del obzidja. Konec junija je udarila v stanovanjsko hišo v naselju Potok v občini Straža (Dolenjska). Trinajstega julija je udarila v Domžalah oziroma v naselju Rodica, kjer je zadela streho stanovanjske hiše in jo premaknila. Desetega avgusta so bili na udaru samostan Olimje, kjer je treščilo v zvonik, hlev pri Velikih Laščah, stanovanjska hiša v okolici Krškega ter travnik na hribu v občini Miren - Kostanjevica, ki je zagorel. Istega dne je gorelo tudi v transformatorski postaji v prostorih RTV-oddajnika na Kumu pri Trbovljah. Prvega avgusta je strela usmrtila kmetovalca na njivi na območju Renče - Vogrsko, medtem ko je v Srbiji, v mestu Aleksandrovac, nekaj dni prej strela sredi mesta na pločniku usmrtila dve najstnici. In seveda še zadnji domač primer, požar na letališču pri Žalcu. Takisto zaradi strele.

Gre za izkrivljeno medijsko sliko ali pa je letošnje poletje glede strel zares bolj intenzivno? Nabor letošnjih domačijskih strelnih udarov je za povprečno sposobnega filmskega scenarista nemara povsem dovoljšen, da iz njega razvije scenarij za znanstveni triler. Pardon! Psevdoznanstveni, seveda. No, ko smo junija po udaru na rock festivalu v Nemčiji, po katerem so avstrijski mediji začeli nakazovati na morebitno večjo naelektrenost ozračja, o tem že pisali, je stroka mirila, da se ne dogaja nič nenavadnega. Iz Elektroinštituta Milan Vidmar, kjer se s strelami pri nas ukvarjajo najbolj podrobno, tudi dva meseca kasneje sporočajo podobno. Da gre za medijski konstrukt. Takole pravijo: »V letošnjem letu opažamo prav nasprotno, in sicer da je strel med oblaki in zemljo manj kot v letih poprej. V obdobju od januarja do avgusta letos je sistem SCALAR, ki smo ga razvili na Elektroinštitutu Milan Vidmar, zaznal približno 30.000 strel brez povratnih udarov, ki so udarile na zemljo. V enakem obdobju lani je na zemljo udarilo 40.000 strel. Če za primerjavo vzamemo še enako obdobje leta 2014: takrat je bilo približno 47.000 strel. Dolgoletna statistika kaže, da je v poprečju na leto nekje med 50.000 in 90.000 strel, pri čemer smo večje število strel zaznali med leti 2006 in 2009. Število dogodkov zaradi udara strel se z leti ni bistveno spreminjalo, je pa tema postala medijsko bolj zanimiva, zato dandanes iz medijev izvemo več o takih dogodkih.«

Najbolj je na udaru tretji svet

Njihove zaznave potrjuje tudi statistika Uprave RS za zaščito in reševanje, ki beleži dogodke, ki jih ljudje sporočajo na številko za klic v sili 112. Na voljo so podatki od leta 2005 naprej, ki pravijo, da je bilo največ intervencij zaradi udara strel v zadnjih 11 letih leta 2011, ko so intervencijske ekipe zaradi udara strele posredovale 89-krat. Najmanj strel je bilo leta 2010, ko je zabeleženo vsega 21 posredovanj, medtem ko se je v letošnjem letu prek številke 112 akcija sprožila 32-krat. Predvsem je šlo za gašenje požarov, ki jih je zanetila strela. Po krajevni razporeditvi udarov oziroma požarov se je teh od leta 2005 do danes zgodilo največ v občini Koper, in sicer 27, v Sežani in Ljubljani 17, v Novi Gorici 16, v občini Miren - Kostanjevica in v občini Celje 18, v Ilirski Bistrici in Kočevju 14, v Kamniku 13, v Ivančni Gorici in Litiji 12, v Krškem in Slovenj Gradcu 11, v Slovenski Bistrici 10, v Vojniku in Zagorju 9 ter v Brežicah, Sevnici, Pivki in Radovljici 8 požarov. Od leta 2005 do danes! V vseh drugih mestih v Sloveniji je bilo takšnih primerov še bistveno manj. Strela je v tem času vsaj enkrat učinkovito udarila v 173 občinah. Od skupno 212 občin, kolikor jih imamo.

Še manj katastrofičen vtis dobimo, če slovenske razmere umestimo v globalni kontekst. Globalno zaradi udarov strel najbolj trpijo v tretjem svetu. Revni ljudje. V Indiji je v prvem tednu minulega junija zaradi udarov strel umrlo 79 ljudi! Večinoma siromašnih kmetovalcev, ki so jih neurja zasačila na poljih. Za nas osupljiva številka, za Indijo pa nič takega. Več kot 2000 ljudi na leto v Indiji umre zaradi udarov strel, strela pa je od vseh naravnih dejavnikov (poplave itd.) tamkaj najpogostejši razlog za smrt. Približno dva človeka na milijon, pravijo izračuni. Kar pa je še vedno bistveno manj kot v Zimbabveju, kjer je smrtnost približno stokrat večja, ali v Malaviju, kjer na milijon prebivalcev zaradi udarov strele nastrada kar 84 ljudi!

V razvitem svetu, kjer velik del populacije živi v mestih oziroma ne dela na poljih (na primer na prostranih riževih poljih, poplavljenih z vodo), poleg tega pa živi v infrastrukturno bolj opremljenih bivališčih, je smrtnost zaradi strel manjša. V ZDA znaša 0,3 osebe na milijon prebivalcev, medtem ko je v Evropi smrtnost še kanček manjša. Med 0,1 (Grčija) do 0,3 (Poljska ali Turčija) osebe na milijon prebivalcev.

Seveda pa so na voljo tudi precej pesimistične napovedi. V prejšnjem tednu smo bili seznanjeni s podatkom, da je bil minuli julij najbolj vroč mesec v moderni zgodovini. Meritve ameriške uprave za oceane in ozračje (NOAA) so pokazale, da je bila letos povprečna temperatura najvišja tako za mesec julij kot za katerikoli drug mesec v evidenci, ki jo vodijo od leta 1880. Američani sporočajo, da so bile julija letos temperature za 0,87 stopinje Celzija nad temperaturnim povprečjem v 20. stoletju.

Vlaganje v infrastrukturo

Temperature pa so povezane s strelami oziroma z globalnim segrevanjem. Tako trdi predvsem David Romps z univerze Berkeley, ki je pred dvema letoma napovedal porast strelnih udarov zavoljo globalnega segrevanja ozračja oziroma dvigovanja temperatur. Z vsako stopinjo več naj bi se delovanje strel povečalo za 12 odstotkov. Po teh napovedih naj bi se nekoč na svetu neprenehoma samo še bliskalo.

Za zdaj je problematika strel v dobršni meri rešljiva z zavedanjem, da se jim ne gre izpostavljati (na primer pred nevihto po travniku loviti pokemone), in z infrastrukturo. Del nje so strelovodi, ki pa očitno niso več samoumeven standard, kar so nekoč že bili. Vsaj zgodba iz srbskega Aleksandrovca govori o tem. Niti na 150 metrov oddaljeni srednji šoli niti na mestu nesreče oziroma na bližnji športni hali ni bilo strelovoda. Ta bi najstnici nemara rešil. Poučna zgodba o smislu vlaganja v tako imenovano javno dobro, v skupno dobro. Kajti ponovimo: zaradi strel umirajo revni.