Predlog predsednika vlade Mira Cerarja, da za finančno ministrico predlaga državno sekretarko na ministrstvu Matejo Vraničar Erman, je bil pričakovan, skoraj vsi sogovorniki pa v en glas opozarjajo, da položaj državne sekretarke ni enak položaju finančne ministrice.
Varčevanje, a včasih jetreba kaj »politično razumeti«
Predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, sicer pa glavnega direktorja jeklarske družbe Štore Steel Marjana Mačkoška predlog predsednika vlade, da za finančno ministrico predlaga Vraničar-Ermanovo, ni presenetil. »Povsem se strinjam s tezo, da bi ji na strokovnem področju težko kdo kaj očital, pričakujem pa, da bo imela v funkciji ministrice, ki je drugačna od funkcije državne sekretarke, posluh za predloge ali ideje, ki so prav tako podkrepljeni z argumenti, iz gospodarstva ali drugih področij, ki ustvarjajo dodano vrednost,« je dejal Mačkošek. Poudaril je še, da pričakuje nadaljevanje politike ohranjanja zastavljene ravni proračunskega primanjkljaja, in sicer predvsem na račun porabe javnega sektorja.
Pričakovanja vodje poslanske skupine koalicijske stranke DeSUS Franca Jurše so nekoliko drugačna. Kot je pojasnil, so njihove temeljne zahteve usklajevanje pokojnin in regres za upokojence ter oblikovanje demografskega sklada, sicer pa v poslanski skupini, kot je dejal, stališča še niso sprejeli. »Po mojem osebnem mnenju pa je zelo izkušena in strokovno zelo sposobna, ne poznam pa je kot političarke,« je dejal Jurša, ki opozarja na razliko med državnim sekretarjem in ministrom. Sam meni, da strankarska profiliranost ministra ni pomembna, pomembnejši je po njegovem politični čut, »da znaš presojati, kaj je in kaj ni koristno v določenem trenutku«. »Če pogledaš skozi prizmo denarja, je pogosto samoumevno, da minister skrbi za proračun, a po drugi strani so tukaj tudi politične stvari, ki jih je treba politično razumeti in o njih politično odločati,« je dejal vodja poslanske skupine DeSUS.
Bolj izkoristiti okoliščine, tudi za davčno razbremenitev
Glavni ekonomist Skupine Alta Sašo Stanovnik, ki pričakuje kontinuiteto zadnjih let, pravi, da ostajajo glavni izzivi isti. »V času nizkih obrestnih mer in gospodarske rasti je enostavno pozabiti na optimizacijo izdatkov in druge reforme, saj so pritiski po fiskalni konsolidaciji bistveno manjši. Toda ekonomska dinamika je ciklična in prej ali slej nas bo doletela nova recesija. Izvajanje ukrepov šele ob nastanku krize si težko privoščimo, še posebej ker je zadolžitev danes precej višja, kot je bila na primer leta 2008,« je dejal in dodal, da je glavni izziv, »kako danes, ko je še čas, celovito optimizirati proračunsko porabo, da nam bo, zasebnemu in javnemu sektorju, lažje v naslednji krizi«. »Seveda pa bi ta resna optimizacija tudi omogočila nižjo obdavčitev državljanov, kar bi pomagalo gospodarstvu oziroma potrošnji. Žal pa je to precejšen zalogaj, za kar je potrebne tudi veliko politične volje in moči ter dolgoročne vizije,« je še povedal Stanovnik.
V opozicijski NSi imajo podobne poglede. »Izražamo eno bojazen, in sicer, da se bo nadaljevala kontinuiteta dela zadnjih dveh let, kar pa ni dobro, saj ministrstvo doslej ni izvedlo nobene reforme in podjetja so davčno še vedno preobremenjena,« je dejal poslanec NSi Jernej Vrtovec. Kot je pojasnil, bodo z odločitvijo počakali na zaslišanje, »ali bo presenetila in šla iz okvirov, v katerih je doslej delovala«. Tudi Vrtovec je poudaril razliko med mestom državnega sekretarja in ministra. »Predvsem finančni minister mora imeti veliko avtoriteto, da lahko umiri žogico med koalicijskimi partnerji,« je še povedal Vrtovec in dodal, da je Mramorju te apetite uspevalo brzdati. »Položaj v svetu je takšen, da proračunskega presežka ni težko ustvarjati. Gospodarske aktivnosti v soseščini pridejo prav tudi nam, je pa to primeren čas tudi za korenite reforme in mi pričakujemo predvsem korenito davčno reformo,« je še povedal.
