Na uradu za kemikalije, ki deluje v okviru ministrstva za zdravje, obveščajo uporabnike kozmetičnih izdelkov, da morebitne resne neželene učinke prijavijo, saj s tem aktivirajo sistem za spremljanje in poročanje o resnih neželenih učinkih pri uporabnikih kozmetičnih izdelkov.
Sistem je vpeljala že uredba EU o kozmetičnih izdelkih leta 2009, vendar se je praktična izvedba zapletla zaradi težavnosti ugotavljanja vzročne povezanosti med pojavom resnih nezaželenih učinkov in kozmetičnim izdelkom, saj je povezave včasih težko dokazati, pojasnjuje direktor urada mag. Alojz Grabner. Te strokovne dileme so počasi razčistili in tako tudi sistem za spremljanje in poročanje o resnih neželenih učinkih pri uporabnikih kozmetičnih izdelkov prihaja v prakso. Ta sistem povezuje odgovorne osebe (proizvajalce, uvoznike), distributerje, zdravstvene delavce, potrošnike in pristojne organe, ki si medsebojno izmenjujejo informacije o identificiranih resnih neželenih učinkih in na podlagi teh informacij izvajajo potrebne ukrepe. V Sloveniji doslej prijav resnih neželenih učinkov kozmetičnih izdelkov niso dobili, morda tudi zaradi neinformiranosti morebitnih prizadetih uporabnikov o tej možnosti, meni Grabner. Tudi na evropski ravni tovrstnih prijav ni veliko.
Kadar uporabnik kozmetičnega izdelka utrpi resen neželen učinek, je prava pot, da to najprej sporoči trgovcu, kjer je izdelek kupil, ta obvesti proizvajalca, ki s tem seznani organe. V Sloveniji je to Urad RS za kemikalije. Ker trgovci, ki so kot distributerji dolžni poročati v sistem, niso ustrezno usposobljeni za oceno resnosti neželenega učinka in oceno vzročne povezanosti resnega neželenega učinka s kozmetičnim izdelkom, je Trgovinska zbornica Slovenije v sodelovanju z uradom pripravila smernice za poročanje o resnih neželenih učinkih kozmetičnih izdelkov. Če bi se prizadeti uporabnik obrnil neposredno na urad, ga seveda ne bi zavrnili, pravi vodja urada.
Preobčutljivostne reakcije
Uredba EU o kozmetičnih izdelkih zahteva, da morajo biti varni za uporabnika. Zato ti izdelki posebej problematičnih sestavin ne bi smeli vsebovati, če pa jih, mora uporabnik upoštevati navodila o uporabi in opozorila, ki jih proizvajalec zapiše na embalažo izdelka. Pri barvah za lase, na primer, je treba barvo najprej preizkusiti na občutljivem delu kože, šele če preobčutljivostne reakcije ni, pa barvo uporabiti na laseh. Vendar le redki uporabniki to tudi naredijo, meni Grabner.
Kozmetični izdelki pa so, ne glede na svoj navidezno nedolžen videz in vsesplošno uporabo, kompleksne zmesi kemikalij in pri potrošnikih med najbolj razširjenimi kemičnimi izdelki. Tudi pri običajni in predvidljivi uporabi lahko pri posamezniku povzročijo različne stranske in neželene učinke. V večini primerov se ti učinki kažejo kot bolj ali manj intenzivne reakcije (na primer pordela ali srbeča koža, izpuščaji na mestu nanosa kozmetičnega izdelka, razdražene oči ali sluznice itd.) na izdelek ali eno od njegovih sestavin. V večini primerov se uporabniki takim preobčutljivostnim reakcijam lahko izognejo z natančnim in doslednim upoštevanjem navodil in omejitev, ki so navedene na embalaži izdelka, z opustitvijo izdelkov ali njihovo zamenjavo z izdelki, ki ne vsebujejo določenih, za njih »problematičnih« sestavin. Urad za kemikalije in zdravstveni inšpektorat po Grabnerjevih besedah v takih primerih ne posredujeta. Drugače je, ko so te reakcije hujše ali celo pride do anafilaktičnega šoka – življenje ogrožajoče alergijske reakcije in je seveda potreben obisk zdravnika.
Vendar so taki resni neželeni učinki kozmetičnih izdelkov redki oziroma če pride do njih, je redko izključni vzrok kozmetični izdelek, pojasnjuje Grabner. Kadar uporabnik utrpi resni zdravstveni zaplet, on ali zdravnik pa posumi, da bi lahko bila posredi uporaba kozmetičnega izdelka, je priporočljivo, da uporabnik to tudi prijavi – kot rečeno pri trgovcu, kjer je izdelek kupil.
Resen ni enako kot hud
O resnem neželenem učinku govorimo takrat, ko pri uporabniku povzroči začasno ali stalno funkcionalno nezmožnost, invalidnost, hospitalizacijo, prirojene nepravilnosti, neposredno bistveno tveganje ali smrt. Izraza ne smemo zamenjevati z izrazom hud, navajajo pri ministrstvu za zdravje, s katerim opišemo intenzivnost neželenega učinka (blag, zmeren ali hud).
