Na stari rimski cesti Salarii, ki iz Ancone zavije proti Rimu, se najprej zdi, da se zgoraj v hribih ni zgodilo nič posebnega. Le vojaški tovornjaki, ki za seboj vlečejo težke bagre, in dolge kolone gasilskih vozil kažejo, da je potres za seboj pustil razdejanje. »To je bila apokalipsa,« je povedal župan ene od vasi, ki so v ruševinah. »Mojega mesta ni več,« je ob pogledu na središče mesta Amatrice vzkliknil župan naselja z 2500 prebivalci. Cesta, ki se vije proti njegovemu mestecu, pa kot da se upira priznati, da so ob njej posejane porušene hiše.
Asco Vipiteno se je ponoči močno stresel, vendar je njegovo srednjeveško jedro zdržalo tudi najhujši udarec. Kakšnih dvajset kilometrov višje pa se je viadukt dvignil za dvajset centimetrov ter med cesto in seboj naredil prag. Kamniti zid ob cesti je izpljunil okrogle kamne in jih raztrosil po bregu. Nekoliko naprej se je z griča proti cesti zvrnilo vse mesto. Pescara del Tronto je bil še v ponedeljek majhno mesto s cerkvijo, mestno hišo, šolo, trgovinami in trgom v sredini. Cerkev se je porušila do tal. Hiše okrog nje pa so se zložile kot hiše iz kart.
Starejši gospod je vzdihnil, da bi iz hiše rad vzel vsaj avtomobilske ključe, da bi se zapeljal do hčerke v Rim. Vendar so ključi ostali v hiši, ki se je zdrobila v prah in kamenje. Pripravljal se je, da bo spal v šotorskem naselju, ki so ga pripadniki civilne zaščite začeli postavljati ob cesti. Močni sunki so za seboj pustili nekaj tisoč ljudi brez strehe nad glavo. Ljudje so se bali spati tudi v hišah, ki niso poškodovane. Potresni sunki so se ponavljali vso noč, eden je vso pokrajino stresel tudi v sredo popoldne, ko se je zdelo, da se je zemlja že umirila.
(Foto: Reuters)
Nad Pescaro je tudi Accumoli ležal na tleh. V središču sta se oba cerkvena zvonika zrušila na najvišjo hišo in ubila vso družino Andrea Ciumolija. V Arquati so še pozno popoldne slišali otroka, ki je izpod ruševin kričal na pomoč. Cesta proti Amatriceju je hitro dobila improviziran značaj, ki ga imajo ceste na območjih, ki jih je prizadela vojna. Zrak so preletavali helikopterji, na tleh pa so terenska vozila blokirala cesto. Velika bela poljska kuhinja na tovornjaku je poskušala vzvratno zapeljati med šotore taborišča civilne zaščite. Amatrice je na vrhu hriba najprej pokazal porušene zidove cerkve in podrte zvonike. Petnajst minut pred osmo uro je mesto stresel še en sunek. Središča ni bilo več. Vse staro mestno jedro se je zrušilo vase.
V mesto so prihajale vedno nove skupine reševalcev s psi. Reševalni psi so nervozno vlekli svoje vodnike med bagri in reševalnimi vozili. Na nogometnem igrišču so postavili taborišče za ljudi, ki so ostali v mestu. Sedeli so na trgu sredi ruševin in si tiho pripovedovali, da je to še vedno spodaj, da nekoga drugega še vedno niso našli, tretjega pa so našli in ga položili k drugim mrtvim na travniku, da so se svojci lahko poslovili od njega. »Nikoli več si ne bom upala spati v hiši,« je rekla gospa, ki je s torbo v roki korakala iz mesta. »Tresla sem se že, ko je bil potres v L'Aquili. Ampak nikoli si nisem predstavljala, da je lahko tako hudo. Nikoli več, nikoli več.«
(Foto: Reuters)
Adriano del Monte je ravno želel s tovornjaka zapeljati majhen bager na štirih kolesih, ko se je vozilo zamajalo kot ladja. »Hoteli smo razkopati en zid, ampak če bo tako treslo še naprej, ne bomo prišli daleč. Treba bo počakati, da se umiri.« Reševalci pa niso imeli kaj čakati. Iz ruševin so izvlekli več kot 70 umrlih, tu in tam tudi kakšnega živega. Pod večer so se v mestu vznemirili, ker se je razširila novica, da so našli še enega preživelega pod ruševinami. »Spet prihaja noč,« je rekel moški, ki se je pripravljal, da bo prespal v šotoru. »Danes ponoči se mi je zdelo, da se nikoli ne bo zdanilo, dan pa je sedaj minil v nekaj hipih.«
Reševalci so se pripravljali, da bodo svoje delo še naprej opravljali pod električnimi svetilkami. Vozili so generatorje, prihajale so vedno nove skupine reševalnih psov. Potres je vse območje potisnil v kaos. Čez dan so se ljudje tolažili, da je nesreča udarila sredi poletja, vendar se je pod večer shladilo, kot da prihaja jesen.
(Foto: Reuters)
