»Stanje ranjenega policista je stabilno, z njim bo vse v redu,« je premier Miro Cerar dejal po obisku Ljuba Krajnca, ki je bil poškodovan v ponedeljkovem streljanju v izolski bolnišnici, trenutno pa se zdravi v ljubljanskem UKC. Za policista Iva Žnidarčiča in urologa Luisa Guillerma Martineza Bustamanta so bile poškodbe usodne. Cerar je ob tragediji izrazil podporo zdravstvenim delavcem in napovedal, da bo vlada storila vse za preprečitev takšnih situacij v prihodnje.
Kolar-Celarčeva o zlorabi tragedije
Ministrica Milojka Kolar Celarc je zdravniškim organizacijam ob tem poočitala, da ekscesni primer zlorabljajo za politično manipulacijo in sindikalni boj. Čakalne dobe, zaradi katerih se je po prvih informacijah jezil 70-letni strelec Darko Gregorič, po njenem niso in ne morejo biti razlog za ta tragičen primer. »Položaj v družbi je takšen, da postajamo nestrpni, da se ne poslušamo, da ni zaupanja, da ni moralnih načel...,« je naštela. Po njenem je treba graditi na spoštovanju in sodelovanju med bolnikom in zdravstvenim osebjem. »Če je zaupanje porušeno, lahko prihaja do nesoglasij.« O varnostnih razmerah in protokolih se bodo v ponedeljek pogovorili z direktorji bolnišnic, po besedah Kolar-Celarčeve pa bo to šele začetek izboljševanja varnostne situacije.
Bodo glede na to, da je pomanjkanje zaposlenih po rezultatih analiz v drugih državah dejavnik tveganja za nasilne napade v zdravstvenih ustanovah, kaj okrepili najbolj izpostavljene bolnišnične oddelke? Ministrica za zdaj napoveduje merjenje obremenitve zaposlenih v šestih bolnišnicah, nato pa bodo ugotavljali, kakšna je primerna. »Ko bomo dobili rezultate, bomo pregledali, kakšna je kadrovska zasedenost in kakšna bi morala biti glede na prihodnje potrebe prebivalstva. Tega ni mogoče rešiti z danes na jutri, ampak čez leto ali dve.« Poleg tega bodo direktorji bolnišnic z novo zakonodajo dobili več pooblastil, kar jim bodo olajšalo zaposlovanje glede na potrebe, je dodala Kolar-Celarčeva.
Pomanjkanje zaposlenih ogroža
Predsednik sindikata UKC Ljubljana Matija Cevc se sprašuje, zakaj se začnejo s prepotrebnimi spremembami v zdravstvu vsi ukvarjati šele, ko pride do tragičnih ekscesov. »Še tako vztrajno opozarjanje ne pomaga nič.« Kadrovska podhranjenost že leta močno vpliva na varnost v bolnišnicah, ugotavlja. Zmanjšuje varnost zdravljenja, ob preobremenjenosti pa je težje zaznavati dogajanje, ki bi lahko peljalo v nasilje. »Preobremenjenost vpliva tudi na komunikacijo s pacienti.«
Neskončne analize varnostne situacije v bolnišnicah po Cevčevih besedah niso smiselne, saj so težave znane. Ni na primer dovolj, da dajo direktorjem bolj proste roke pri zaposlitvah. Če dodatnih zaposlitev ne bo nihče financiral, direktorji zanje ne bodo poskrbeli, ugotavlja Cevc.
Tudi Milenko Stankovič, ki vodi sindikat zdravnikov Fides v UKC Ljubljana, ugotavlja, da se vlada ogiba sistemskim težavam v zdravstvu. Tudi zaposleni v največji bolnišnici so pretreseni zaradi tragedije v Izoli. »Kolegi v teh dneh pripovedujejo o svojih strahovih. Takšni dogodki se vtisnejo v podzavest in povzročajo nelagodje, ko bolnik na primer kaj nosi s sabo. Zavedamo se, da stoodstotne varnosti ni, bo pa treba nekaj narediti, da se bodo ljudje v službi počutili vsaj kolikor toliko varne.«
