Ureditev Celovške ceste v Šentvidu je eden ključnih projektov, ki sta ga v skupnem dogovoru v okviru zakona o glavnem mestu izpostavili tudi Mestna občina Ljubljana in vlada. Projekt ima že dolgo brado, saj so ga v načrt razvojnih programov uvrstili davnega leta 1998, vendar zaradi zamud pri dokončanju šentviškega predora in kasnejših zapletov s pridobivanjem zemljišč ta del Celovške ceste še vedno ne deluje tako, kot bi moral. Ker je ta odsek močno vezan na šentviški predor, glavnino investicije nosi Dars, kjer upajo, da bi lahko prve lopate zasadili prihodnje leto. A gradili naj bi le do gostilne Jelen, ne pa tudi do industrijske cone Šentvid, kjer je danes dvopasovnica, ki nima niti pločnika.
Kljub gradbenemu dovoljenju še ne želijo graditi
Najprej bo na vrsti del Celovške ceste ob šentviškem predoru, kjer morajo urediti še dva priključka. »Zdaj je prek leve priključne cevi možen le izvoz iz predora Šentvid na Celovško cesto v Ljubljani in naprej proti Medvodam, prek desne priključne cevi iz smeri Medvod pa je mogoč uvoz v predor Šentvid v smeri proti razcepu Kozarje. Manjkata pa še izvoz prek leve priključne cevi proti središču mesta ter uvoz v predor iz smeri središča Ljubljane prek desne priključne cevi,« pojasnjuje Marjan Koler iz Darsa.
Priključno rampo na Celovško cesto, ki iz smeri središča mesta vodi v predor proti razcepu Kozarje, so dokončali že konec leta 2009, medtem ko se je zaradi lastništva zemljišč izgradnja druge rampe zapletla. Letos bi lahko Dars gradnjo začel, saj ima v roki gradbeno dovoljenje, vendar to še ni pravnomočno, saj je en razlastitveni postopek ustavila smrt lastnika, proti gradbenemu dovoljenju pa je eden od sosedov vložil tožbo. Dokler ti dve težavi ne bosta rešeni, se v Darsu ne nameravajo lotiti projekta.
Hkrati z gradnjo priključkov bodo na novo uredili križišče pri predoru ter razširili Celovško cesto med križiščem s Prušnikovo ulico pri Galantu in križiščem s Kosmačevo ulico (cesta proti Tacnu), kjer bodo po novem uredili tudi rumene pasove za mestni potniški promet. Na novo bodo uredili pločnike, kolesarske poti, javno razsvetljavo in komunalno infrastrukturo.
Skladno s sklenjenim sporazumom stroške gradnje polnega priključka na šentviški predor in s tem povezane razširitve Celovške ceste med križiščema Galant in Jelen nosi Dars, stroške širitve Celovške ceste naprej do Stanežič pa direkcija za infrastrukturo. Gradnjo rumenih pasov za javni potniški promet bo morala financirati Mestna občina Ljubljana. Skupno naj bi naložba stala 12,5 milijona evrov, kar vključuje projektiranje, stroške inženirja, odkupe zemljišč in samo gradnjo, za katero bodo morali po projektantski oceni plačati približno 7 milijonov evrov. Dars naj bi zagotovil dobrih 10 milijonov evrov, preostalo bosta primaknili občina in direkcija.
Ni pločnika? Uporabljajte vzporedne ceste!
Prav na direkciji za infrastrukturo bo, da Celovško cesto razširi v štiripasovnico s površinami za kolesarje, pešce in ločenimi rumenimi pasovi za javni promet še do industrijske cone Šentvid, kar je predvideno že v leta 2002 sprejetem lokacijskem načrtu za avtocesto Šentvid–Koseze, in štiripasovnico potegne vse do Medvod, kot je predvideno v državnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto Jeprca–Stanežiče–Brod, ki ga je vlada sprejela pred petimi leti.
A kljub temu da sta bila omenjena odseka že zdavnaj umeščena v prostor, si v direkciji za infrastrukturo v zadnjih letih s Celovško cesto in državno cesto proti Medvodam niso belili glave. Šele v proračunu za naslednji dve so namreč predvideli sredstva za odkup zemljišč za odsek med gostilno Jelen in industrijsko cono.
Tudi zaradi širitve industrijske cone ta cesta tako po podobi kot zmogljivosti vse manj sodi v Ljubljano. »Vsakodnevno se vozim iz Medvod. Ko pridem do prvega semaforja pri začetku industrijske cone, imam občutek, da sem prišel v predmestje Prištine, tako zanemarjenih je teh 300 metrov ceste in pripadajoče infrastrukture do gostilne Jelen. Tudi za tujce podoba tega dela vpadnice v Ljubljano ni najobetavnejša,« nas je opozoril bralec Jure Pokorn. Pravi, da je bil pozimi večkrat priča prizorom, ko so se zaposleni do industrijske cone prebijali kar po cestišču, ker bankine nihče ne pluži, enako pa je tudi ob dežju, ker je na makadamskem delu v globokih jamah polno vode.
Nasvet direkcije pešcem in kolesarjem na tem odseku ni nič kaj spodbuden, saj pravijo, naj se do širitve Celovške ceste pač znajdejo s prometno manj obremenjenimi, vzporednimi lokalnimi cestami.
