Sotočje je že desetletje in več znano kot najlepša festivalska lokacija v Evropi, a šele zadnja leta je kot taka popolnoma zaživela. V veliki meri zahvaljujoč tudi podpori lokalne skupnosti. Uroš Brežan je tisti župan, ki se na tiskovnih konferencah sedaj pojavlja skupaj z dolgolasimi organizatorji tolminskih festivalov in jih zagovarja pred preostalo nenaklonjeno javnostjo. Na svoji občini gradi novo blagovno znamko Tolmin, festivalsko mesto, Soča Festivalley, saj, kot pravi, v Evropi ni lepše lokacije za koncerte, kot je sotočje Tolminke in Soče. Na tem – ne na naravnih znamenitostih, ki jih je polna dolina smaragdne Soče – gradi turistično prepoznavnost kraja.
Vselej jih zagovarjate in podpirate, kdaj pa ste bili vi nazadnje na Sotočju?Minuli petek na Overjam Reggae festivalu. Teden dni pred tem pa na festivalu Punk-Rock holiday.
Greste vsako leto na vse festivale na Sotočju?Načeloma grem.
Kateri je vaš najljubši?Metaldays. Pa ne toliko zaradi glasbe, ampak zaradi vzdušja in tega, kako zaživi Sotočje in sam Tolmin.
Sami ste zelo naklonjeni festivalom, kaj pa vaši občani?To bi morali sicer njih vprašati, ampak kolikor spremljam njihove odzive in to, kako občani sprejemajo festivale ter vse, kar pride zraven, lahko rečem, da je festivalsko dogajanje med Tolminci in okoliškimi prebivalci dobro sprejeto, enako tudi festivalski gostje. Sploh letos ni kakšnih posebnih pripomb. Nekaj jih je bilo, ampak tako je vsako leto, nič posebnega. Ni ekscesov, na podlagi katerih bi lahko sklepal o negativnem odnosu lokalnega prebivalstva do festivalov. Zato lahko zatrdim, da so na splošno festivali tukaj dobro sprejeti.
Na kaj pa se vendarle nanaša tistih nekaj pritožb?Letos so bile povezane z dostopom in odnosom do pokopališča ter prekomernega hrupa v nočnem času predvsem na zadnjem festivalu. Dogovorjeni smo, da bomo jeseni v okviru javne razprave skupaj z vsemi deležniki in domačini vse te pripombe predebatirali in poskušali oblikovati čim širše soglasje o tem, kako naprej.
Kakšno neposredno korist ima občina od festivalov?Najprej moramo vedeti, ali govorimo o občini kot organu lokalne samouprave ali o občini kot skupnosti vseh ljudi, podjetij in organizacij, ki so tu prisotne. Za celotno skupnost to pomeni obsežno in kakovostno promocijo, za gostince, trgovino in druge turistične ponudnike znaten prihodek, za občino Tolmin pa je najbolj otipljiva korist turistična taksa, ki jo vsako leto plačajo organizatorji in obiskovalci festivalskih kampov. S to turistično takso potem urejamo infrastrukturo in izboljšujemo pogoje tako za organizatorje kot obiskovalce. S tega vidika kot lokalna skupnost pomagamo graditi festivalski turistični produkt.
Koliko je tega?Lani je bilo neposredno plačane takse od festivalov za okoli 17.000 evrov. Toda tukaj ni všteta tista turistična taksa, ki so jo pobrali ponudniki turističnih namestitev, pri katerih so bivali gostje, ki niso bivali v kampu na območju festivala, torej na Sotočju. V znesek je všteta taksa, ki jo plačajo organizatorji za svoje neposredne goste na prizorišču.
Koliko pa je še tiste, ki jo poberejo zasebni ponudniki namestitev?Čez palec bi ocenil, da približno še enkrat toliko. Neposredne prihodke imajo vsi turistični ponudniki kampov, sob, hotelov, hostlov, gostiln, trgovin, te številke so kar visoke, saj se število prebivalcev Tolmina v času festivala Metaldays poveča za trikrat. Govorimo tudi o velikemu številu sezonskih delovnih mest.
Dobrobiti občine so torej nesporne. Kaj pa ste vi kot občina pripravljeni narediti, da bi šli na roko organizatorjem? Pred leti so se prav organizatorji Metaldays pridušali, da druge lokalne skupnosti festivalom pomagajo, vaša pa jim izstavlja račun. Pred štirimi leti so omenjali celo, da bodo festival preselili na drugo lokacijo, toda zadnja leta so takšne kritike popolnoma potihnile.Z organizatorji smo se v teh letih že kar dobro spoznali in z leti smo oboji spoznali, do kod lahko gremo. Mislim, da je sodelovanje iz leta v leto boljše, pri tako velikih in zahtevnih projektih pa se je vsako leto treba kaj dogovoriti, narediti in popraviti. Ključno se mi zdi, da se pogovarjamo in napredujemo.
Že, že... Pa vzamete tudi kaj drugega v zakup, kaj spregledate?Kaj, recimo?
Uporaba mehkih drog med udeleženci festivalov ni redka. V času festivala Overjam se zdi, da se nad Sotočjem kopičijo oblaki dima trave. Obstaja morda tihi dogovor z organi pregona, da jih pustijo pri miru?To ni pristojnost lokalne skupnosti, a tudi če bi bila, tega seveda ne bi komentiral. (smeh)
Pustiva to. Morda vseeno obstajajo stvari, ki jih v času festivalov organizatorjem spregledate zaradi vseh dobrobiti, ki jih imate od njih?Sodelujemo na vseh ravneh: kot občina vsako leto izdamo soglasje za prekomerno obremenitev s hrupom, izdajamo soglasja za zaporo cest v času festivalov. Kot skupnost moramo vzeti v zakup, da so festivalski dnevi vselej zelo glasni in da je povsod veliko ljudi. To koga zmoti, ampak ko seštejemo vse pluse in minuse, vsi ugotavljamo, da plusi tako prevladujejo, da stisnemo zobe.
Kaj pa okoliški župani, so privrženci tega ali vas čudno gledajo?Mislim, da tudi sosedje zaznajo del festivalskega pozitivnega vzdušja in s turističnega vidika čutijo, da je to tudi zanje gotovo koristno zaradi vseh posrednih in neposrednih gospodarskih učinkov. Zavedamo se, da imajo ljudje vsaj za čas festivalov delo, da kar nekaj zaslužijo, tako delavci kot podjetja.
Je večina ljudi, ki delajo neposredno na festivalih, del organizacijske ekipe, ki pride iz Ljubljane oziroma od drugod, ali so to domačini?Ključni organizatorji večinoma niso domačini. Postajajo pa domačini iz leta v leto pomembnejši del organizatorske ekipe. Tudi zato so festivali boljše sprejeti v okolju. Festivali na tej ravni so tako kompleksna zadeva, da je treba vse leto delati zanje. Predvsem delo, ki je vezano neposredno na lokacijo, logistiko, organizacijo v kampu…, zadnja leta vse bolj prevzemajo domačini in tudi to se mi zdi pozitiven premik naprej.
Se je blagovna znamka Tolmin, festivalsko mesto uveljavila v tujini?Sicer gre bolj za prepoznavnost Tolmina in povezanosti s festivali kot blagovno znamko kot tako, ampak se je prijelo. Spomnim se zgodbe iz novembra 2008, ko sem bil v Helsinkih, kjer sem se pogovarjal z drugim možem finske Zelene stranke, takratnim generalnim sekretarjem Panujem Laturijem. Spraševal me je, od kod sem. Povedal sem, da iz Slovenije, iz Tolmina. In je rekel: »Aaa, iz Tolmina, imam že vstopnico za Metalcamp!« Tisto leto sva se dejansko srečala tukaj.
Tudi organizatorji sami opažajo, da so festivali še zlasti v tujini veliko bolj uveljavljeni kot doma. Organizatorji Metaldays ocenjujejo, da je celo 80 odstotkov gostov tujcev.Saj so tudi v Sloveniji že dobro poznani, je pa res, da privabljajo veliko več gostov iz tujine. Na to gledam s tega vidika, da je populacije, ki posluša to glasbo, v dvomilijonski državi nekoliko manj, je je pa zato več v tujini. Upam si trditi, da so festivali tudi samo zaradi same lokacije za tujce toliko bolj atraktivni.
Sami ste torej z obema rokama zgrabili priložnost, ki nedvomno poraja gospodarske koristi. Menite, da se župani po Sloveniji dovolj zavedajo in predvsem izkoriščajo takšne festivalske priložnosti?Težko sodim o drugih občinah, vsak župan pač postavlja projekte tako, kot sam misli, da je zanj najkoristnejše. Tako, kot se splača. Mi smo se odločili zgrabiti priložnost in to se vse bolj kaže kot odlična odločitev.
