Oči vlagateljev so bile prejšnji teden usmerjene predvsem v ZDA, in sicer v osrednjo denarno ustanovo, ki je razkrila zapisnik julijskega srečanja. V njem so vlagatelji iskali predvsem jasne usmeritve glede prihodnje politike obrestnih mer, a jih niso našli. Iz zapisnika je bilo namreč razvidno, da so bili predstavniki Fed izrazito neenotni glede nadaljnje dinamike dvigov osrednje obrestne mere. En del jih je zagovarjal upočasnitev dinamike dvigov osrednje obrestne mere, saj je ameriška inflacija še vedno pod ciljno. Julija so se tako cene v ZDA glede na leto prej v povprečju dvignile le za 0,8 odstotka, kar je občutno pod ciljnima 2 odstotkoma, s čimer so želeli utemeljiti, da trenutna obrestna mera še ne ogroža inflacijskega cilja. Drugi so poudarili, da je ameriško gospodarstvo blizu polne zaposlitve, zaradi česar je treba zmanjšati denarne spodbude. Ameriški trg dela namreč dosega odlične rezultate. Število novih prosilcev za pomoč v času brezposelnosti je v tednu, ki se je končal 13. avgusta, upadlo na 262 tisoč, kar je najmanj v zadnjem mesecu, že 76. teden zapored pa je število prosilcev znašalo manj kot 300 tisoč. Ta trend je bil v ZDA nazadnje tako močan leta 1970.
Na odsotnost jasne prihodnje dinamike dvigov ameriške osrednje obrestne mere so se vlagatelji na vseh ključnih delniških trgih odzvali opazno negativno. Na nejasno smer kažejo tudi izvedeni finančni instrumenti. Verjetnost enega dviga osrednje obrestne mere do konca leta je po podatkih Bloomberga približno polovična. Na obrestno negotovost ni bil imun niti ameriški zelenec, ki je v prejšnjem tednu glede na evro izgubil skoraj 1,5 odstotka vrednosti. Popravni izpit in možnost za razjasnitev nejasnosti bo imela konec tega tedna Janet Yellen, guvernerka Fed, na tradicionalnem letnem srečanju svetovnih bankirjev, ekonomistov in politikov, ki ga gosti ameriški Jackson Hole.
Na podjetniškem parketu največjih globalnih družb je za naslovnice poskrbel BHP Billiton. Največje svetovno rudarsko podjetje je namreč zadnje poslovno leto končalo z izgubo v višini 6,4 milijarde USD, kar je sploh prva izguba od nastanka rudarskega velikana z združitvijo BHP in Billitona v letu 2001. K izgubi je največ prispeval strošek poravnave z brazilsko vlado za katastrofalno škodo, ki jo je povzročil porušeni rudniški jez v letu 2015, pa tudi cene naravnih virov. Cena železove rude, ki je njihov osnovni proizvod, je bila namreč v zadnjem poslovnem letu za skoraj polovico nižja kot v letu 2011, ko je dosegla vrh, kar gre pripisati predvsem presežni ponudbi in počasnejši gospodarski rasti Kitajske, ki je njen največji kupec. Družba je sicer pred upoštevanjem omenjenih izrednih dogodkov oziroma stroškov ustvarila dobiček v višini 1,2 milijarde USD, s čimer je pozitivno presenetila analitike.
Za rahlo razočaranje vlagateljev je v preteklem tednu poskrbel Nestle, svetovni prehrambeni velikan, katerega prihodki so v prvem polletju 2016 glede na enako lansko obdobje zrasli za 3,5 odstotka, medtem ko so vlagatelji pričakovali 3,7-odstotno rast. K zaostanku so največ prispevale nižje cene proizvodov v Evropi, delno pa tudi upočasnitev rasti kitajskega trga hrane in pijače.
Tudi prejšnji teden je pokazal, da negotovost ni prijateljica kapitalski trgov.
