Nemška vlada je leta 2011 ocenila, da ni več potrebe po splošni vojaški obveznosti in jo je odpravila, čeprav je ni izbrisala iz določil po drugi svetovni vojni sprejetega temeljnega zakona – nemške ustave. Nemško notranje ministrstvo zato ne vidi posebnih ovir za ponovno uvedbo vojaške obveznosti v skladu z novo varnostno strategijo, ki jo Nemčiji narekujejo nedavni teroristični napadi in dogajanje na evropskem vzhodu. Za Berlin je posebna grožnja Rusija, ki je pripojila Krim in je neposredno vpletena v ukrajinski konflikt v tako imenovanem Donbasu. Glavni zagovornik ponovne uvedbe splošne vojaške obveznosti je bavarski notranji minister Joachim Herrmann, ki se zavzema tudi za močnejšo vlogo armade oziroma Bundeswehra v Nemčiji. V Berlinu so pokazali razumevanje za njegove pobude in povedali, da jih preučujejo skupaj s strategijami obrambe pred novimi varnostnimi grožnjami. Osnutek dokumenta, ki naj bi obnovil splošno vojaško obveznost, je še strogo zaupen, o njem pa naj bi se poslanci v zveznem parlamentu prvič izrekali že danes. Dokument je širši in naj bi zajemal tudi priprave za morebitno Natovo obrambo meja celotnega severnoatlantskega zavezništva. Poleg tega je v njem že ugotovljeno, kakšno infrastrukturo skupaj z namestitvenimi zmogljivostmi bi zahtevala ponovna uvedba služenja vojaškega roka za Nemce, ki je bilo obvezno od leta 1956, pred petimi leti pa so ga odpravili z razlago, da zanj ni več potrebe.
Herrmann je že po nedavnem strelskem napadu v Münchnu zagovarjal uporabo vojske znotraj nemških meja v primeru terorizma. Nemški temeljni zakon, napisan po drugi svetovni vojni, vlogo vojske strogo omejuje, bavarski notranji minister pa je prepričan, da so ta določila v današnjih razmerah preživeta. »Smo stabilna demokracija,« je dejal in dodal, da je zato popolnoma nesprejemljivo, da je v Nemčiji v primeru terorističnih napadov prepovedano vpoklicati dobro izurjene pripadnike Bundeswehra.
Nič nas ne sme presenetiti
Obrambna ministrica Ursula von der Leyen je v intervjuju za Frankfurter Allgemeine Zeitung po strelskem pohodu 18-letnega nemškega državljana iranskega rodu povedala, da so bili vojaški specialci takrat v pripravljenosti, dejstvo pa je, da se je z njim v precej zmedenih razmerah takrat ukvarjalo kar 2300 policistov. Poleg morebitne ponovne uvedbe splošne vojaške službe nemška vlada po poročanju tamkajšnjih medijev pripravlja tudi navodila državljanom glede nujnih zalog hrane in drugih nujnih potrebščin za primer kriznih oziroma vojnih razmer. Gre za prvo obnovljeno strategijo civilne zaščite po koncu hladne vojne. Pobuda za njeno pripravo je prišla iz proračunskega odbora Bundestaga, je pa del na novo oblikovane varnostne politike, ki je že javno predstavljena v tako imenovani beli knjigi. V njej sicer ne predvidevajo veliko možnosti za konvencionalni vojaški spopad na nemških tleh, zahtevajo pa nujne varnostne ukrepe, med njimi zanesljivost alarmnih sistemov ter pripravljenost zdravstvenih služb, posebna vloga pa je dodeljena civilni podpori vojaškim enotam. de
