Višje sodišče je nedavno odpravilo hišni pripor Boštjanu Majerju, domnevnemu trgovcu z ljudmi, ki mu tožilstvo očita, da je v združbi s pajdaši iz Srbije in Romunije novačil revna dekleta, jim sprva ponujal delo v masažnem salonu, nato pa so se morala ukvarjati s prostitucijo. Glavna obravnava na ljubljanskem okrožnem sodišču sicer še vedno traja, že sredi julija je sodišče na predlog Majerjevega zagovornika odločilo, da obtoženemu navaden pripor spremeni v hišnega. Specializirano državno tožilstvo se je na to odločitev pritožilo, a je višje sodišče potem odločilo ravno nasprotno. Zaradi (pre)dolgega pripora je Majerju tega v celoti odpravilo. »Tudi s to odločitvijo se tožilstvo ne strinja, zato smo na vrhovno sodišče že podali predlog za vložitev izrednega pravnega sredstva,« so pojasnili na specializiranem državnem tožilstvu.
Razlika med trgovino in prostitucijo
Kaznivo dejanje trgovine z ljudmi zaradi izkoriščanja prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab sodi po kazenskem zakoniku med hujše zločine, za katere je predvidena zaporna kazen od enega do desetih let zapora oziroma od treh do petnajstih, če gre za hudodelsko združbo, ki se je s tem tudi premoženjsko močno okoristila. Kaznivo dejanje zlorabe prostitucije je manjši zločin, zagrožena kazen pa tudi milejša, in sicer od treh mesecev do petih let zapora. A je tudi dokazovanje na sodiščih za tožilce precej zahtevnejše, če želijo dokazati trgovino z ljudmi. V zadnjih treh v javnosti odmevnejših primerih se to kaže tudi v praksi. Povsod je praktično šlo za zlorabo prostitucije, a so domnevni zvodniki dekleta iskali v tujini, izkoriščali njihovo šibko socialno stanje in jih z lažnimi obljubami vabili v njihove mreže, kar vse kaže na trgovino z ljudmi.
V prej omenjenem primeru Boštjana Majerja in soobtožene Romunke Ane Marie Largeanu se oba branita z molkom, sodišče pa že več mesecev neuspešno išče Srba Bojana Minića, ki naj bi za Majerja in Largeanujevo iskal »primerna« dekleta. Potem se je zavleklo še z odločanjem o izločitvi srbskih dokazov in Majer je ždel v priporu več kot leto in pol.
Te dni na istem sodišču poteka tudi proces zoper Biljano Bažika, ki naj bi madžarskim dekletom organizirala prevoze v Ljubljano, kjer so v najetih stanovanjih prodajala svoja telesa. Na sojenju se je izkazalo, da so bila dekleta na Bažikovo močno navezana, imela so jo za drugo mamo, a vendarle – pobirala jim je pol zaslužka in tožilstvo je tudi v tem primeru prepričano, da je izkoriščala njihovo grozno finančno stanje in da je šlo za trgovino z ljudmi. Bažikovo so priprli marca leta 2015, tožilec Jože Levašič ji je za priznanje ponujal dobrih dvanajst let zapora, česar pa ni sprejela. A sojenje se bo vleklo še zelo dolgo. Prejšnji teden so na sodišču predvajali štiri ure madžarskih prisluhov, sledilo bo še celih 28 ur poslušanja slovenskih...
Preiskava v primeru Leskovšek še traja
Aprila je v javnosti močno odmevala aretacija staroste gorenjskega zvodništva Draga Leskovška. Sodišče je že takrat poleg Leskovška priprlo še dve osebi in za eno odredilo hišni pripor. Dve osebi sta še vedno v priporu, dve v hišnem priporu. Sodna preiskava je pravnomočna in je v teku, so sporočili s specializiranega državnega tožilstva. Koliko časa bo še trajala in kdaj bo zadeva zrela za glavno obravnavo na sodišču, pa ni mogoče reči. Sploh glede na to, da mora po končani preiskavi tožilstvo (če se bodo tako na podlagi dokazov sploh odločili) vložiti še obtožnico.
