Avtopiloti imajo še vedno futuristični pridih, obenem pa zbujajo rahlo nelagodje, saj je življenje voznika povsem v rokah tehnologije, oprema pa mora delovati brezhibno.
Večina najboljših znamk avtomobilov ima vgrajene sisteme za pomoč pri vožnji, ki lahko avtomatično prilagajajo hitrost vožnje in opozarjajo na nevarnosti na vozišču, nadzora nad volanom pa ni prevzel še nihče.
Tudi pri Tesli opozarjajo, da je sistem avtopilota še vedno v testni fazi, zato od voznika zahtevajo, da ima roke na volanu tudi takrat, ko krmiljenje vozila nadzoruje računalnik. Tehnologija temelji na sistemu senzorjev, ki pokrivajo celotno okolico avtomobila in se prilagajajo razmeram. Kamere in senzorje dopolnjuje zelo natančen GPS sistem, ki zaznava točen položaj vozila v prometu.
Iz nabora dostopnih podatkov sistem v Tesli ustvari celotno sliko okolice. Najprej zazna podatke o omejitvah hitrosti in prilagaja tempomat, nato se z radarji odziva na morebitne prometne zamaške ali počasnejše vozilo pred seboj, ob tem pa nadzoruje tudi krmilo in se drži črt, ki omejujejo vozni pas. Tega zaenkrat vozilo z avtopilotom še ne zamenja avtomatično. Voznik mora le prižgati smernik in s tem sistemu dati signal, da želi vozilo premakniti na desni ali levi pas in Tesla ukaz sama izpelje do konca.
Čeprav Tesla trdi, da sistem še ni pripravljen za povsem avtonomno vožnjo, praksa kaže drugače. Najbolj odmeven je bil primer odvetnika Joshue Neallyja, ki je na poti domov vozil model X, ko je nenadoma začutil hudo bolečino v prsnem košu. Ni poklical zdravnikov, vklopil je avtopilota in avtomobil ga je varno sam pripeljal do 32 kilometrov oddaljene bolnišnice. Če bi čakal na zdravniško pomoč, verjetno ne bi preživel.
A vse tudi pri Teslinem avtopilotu ni popolno, ameriška Nacionalne agencija za varnost v prometu (NHTSA) namreč preiskuje primera, ko sta se voznika zaradi domnevne napake sistema smrtno ponesrečila. A verjetno bo, ko bo enkrat sistem prestal preizkusno fazo, na novo postavil standarde avtopilotov v avtomobilskem prometu.
