Ministrstvo za infrastrukturo bo v prihodnjih petih letih za vzdrževanje in servisiranje skorajda dokončanega digitalnega radijskega komunikacijskega sistema (GSM-R) na slovenskih železnicah namenilo 10,8 milijona evrov. Posel bo šel v roke konzorcija Iskratela in GH Holdinga, ki je sistem gradil. O tem so se dogovorili že leta 2013, vzdrževalna pogodba je bila namreč del razpisne dokumentacije za gradnjo sistema. Postavlja pa se vprašanje, zakaj je treba za to iskati zunanjega ponudnika in zakaj teh del ne prevzamejo kar v družbi Slovenske železnice – Infrastruktura, katerih prva skrb je vzdrževanje celotne železniške infrastrukture, vključno s telekomunikacijami.
Ministrstvo: Gre za specifično znanje in kadre
Posel je izjemno dober. Izvajalcem vsako leto prinaša več kot 2,5 milijona evrov prihodkov, vzorec pogodbe iz razpisa 2013 pa razkriva tudi, da se bosta lahko stranki leto pred potekom pogodbe ponovno usedli za mizo in pogodbo podaljšali. »Pogodba je trenutno v fazi podpisovanja,« so sporočili iz Iskratela, z ministrstva za infrastrukturo pa odgovarjajo, da je za tovrstne tehnološke projekte sklenitev vzdrževalne pogodbe povsem običajen postopek. »Z vidika naročnika je to najbolj optimalna oblika zagotavljanja neprekinjenega delovanja sistema v času obratovanja. Vzdrževalec sistema ima določen odzivni čas in nalogo zagotavljanja rezervnih delov. Gre za specifične kadre in znanje ter dela, ki jih upravljalec SŽ – Infrastruktura nima, niti ekonomsko ne bi bila upravičena,« menijo na ministrstvu.
Slovenske železnice nekoliko jasneje pojasnjujejo vsebino vzdrževalne pogodbe. Ta predvideva, da bo izvajalec v garancijskem obdobju dveh let izvajal nekatere aktivnosti preventivnega in kurativnega vzdrževanja. Del vzdrževalske pogodbe so tako denimo vzdrževanje telekomunikacij, dodatno in obdobno usposabljanje tehničnega osebja, svetovanje, zahtevnejše intervencije, nadgradnja programske opreme, zagotavljanje razpoložljivosti vseh rezervnih delov in podobno. Same železnice pa bodo kot upravljalec javne železniške infrastrukture na sistemih GSM-R izvajale prvi in drugi nivo vzdrževanja. Ali vsega ne bi mogle početi same, ne odgovarjajo. Prav tako so se temu vprašanju izognili v konzorciju z Iskratelom na čelu. Je pa po mnenju poznavalca železniških sistemov, ki ne želi biti imenovan, petletno obdobje uvajanja in usposabljanja notranjih kadrov na železnici vendarle nekoliko dolgo. Notranji kadri bi se lahko usposobili v recimo enem do dveh letih.
Projekt razburjal že na začetku
Konzorcij slovenskih podjetij Iskratel, GH Holding in avstrijskega partnerja Kapsch CarrierCom je digitalni radijski komunikacijski sistem na celotnem 1200 kilometrov dolgem železniškem omrežju z 246 baznimi postajami in 110 repetitorji zgradil za 117 milijonov evrov. Sama gradnja sistema še ni popolnoma končana, se pa po pojasnilih infrastrukturnega ministrstva bliža koncu. Gre za projekt, ki bo popolnoma posodobil sedanji analogni sistem komuniciranja, omogočil večjo infrastrukturno zmogljivost in varnost železniškega omrežja ter med drugim pomagal pri odpravi motenj na progah in zamud vlakov.
Obenem pa gre tudi za projekt, ki je v Sloveniji ob začetku gradnje dvignil veliko prahu. Država se ga je namreč lotila neusklajeno z lokalnimi skupnostmi in s postavljanjem od 3 do 35 metrov visokih stolpov baznih postaj v sama jedra naselij izzvala buren odziv civilnih iniciativ. Te so opozarjale na neprimerno umeščanje stolpov v neposredne bližine stanovanjskih hiš in na sevanje, ki bi ga oddajniki povzročali. Od skupno 246 baznih postaj je morala tako Direkcija RS za infrastrukturo z občinami in civilnimi iniciativami ponovno določiti lokacije za okrog 60 postaj.
