Arheologi Pokrajinskega muzeja Celje, ki so v drugi polovici junija začeli predhodne arheološke raziskave v strogem središču mesta, med Stanetovo, Aškerčevo, Cankarjevo in Levstikovo ulico, v tako imenovanem kareju devet, kjer so parkirišča, so svoje delo končali celo pred predvidenim rokom, konec prejšnjega meseca. Pri tem so naleteli na zanimiva odkritja, ki so potrdila nekatere domneve o življenju in delu grofov Celjskih.
»Raziskav smo se lotili zaradi novega občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki bo pomembna podlaga pri načrtovanju in urejanju tega območja v prihodnje,« pojasnjujejo odločitev na Mestni občini Celje, ki je predhodne arheološke raziskave tudi plačala, za izvedbo del pa je poskrbel celjski Pokrajinski muzej.
Prva faza raziskav, ki je obsegala tudi georadarske meritve, te pa so bile opravljene že novembra in decembra lani, je razkrila, da ima celotno nepozidano območje izreden arheološki potencial. Na podlagi georadarskih meritev in rezultatov starih raziskav v okolici so nato določili lokacije sond, na katerih so dodatno preverjali ohranjenost in debelino arheoloških plasti. Čeprav je vreme raziskovalcem povzročalo težave, jim je uspelo delo končati celo prej, kot so predvidevali. Vodja raziskav dr. Maja Bausovac je povedala, da jim je v tem času uspelo izkopati osem sond, z najdbami pa so potrdili domneve, da je na tem območju med drugim stal tudi srednjeveški dvorec, v katerem je nekoč živela družina grofov Celjskih.
Sondiranje potrdilo navedbe pisnih virov
»Med arheološkimi raziskavami smo našli razmeroma dobro ohranjene ostanke in strukture rimske in poznorimske Celeje. Še posebej pa smo veseli, da smo med sondiranjem našli tudi del zidu srednjeveškega dvorca. Da je stal prav tu, smo do zdaj sklepali le iz pisnih virov, zato je ta najdba za nas zelo pomembna,« je o pomenu raziskav povedal kustos Jure Krajšek.
Dvorec je bil po izumrtju družine grofov Celjskih porušen, ohranila se je le kapelica sv. Andreja, ki je v tistem obdobju grofom najverjetneje služila kot dvorna kapelica. Med letoma 1855 in 1906 so jo uporabljali protestanti, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa je bila prezidana v večstanovanjsko zgradbo, ki je v uporabi še danes. Sicer pa je plemiška rodbina grofov Celjskih za našo zgodovino zelo pomembna že zaradi bogate kulturne dediščine, ki so jo pustili za seboj. V Celje je rodbina grofov Celjskih prišla leta 1333, njihova dinastija pa se je končala dobrih sto let pozneje, leta 1456, ko je bil umorjen zadnji celjski knez, Ulrik II.
