Tako. Poglejmo si torej to poletno novičico nekoliko pobližje. Leta in leta poslušamo o slabih policijskih avtih, o pisarnah z opremo iz 70. let, o slabi opremi policistov… In potem naredi v glavi notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar klik! in si zaželi topa. Ki prav v ničemer ne bo olajšal policijskega vsakdanjika. Oziroma ga bo, en dan v tridesetih letih. Se temu reče racionalna izbira prioritet?
Ali pa ministrico pesti kaj drugega? Treba se je torej vprašati, katere družbene razmere so tiste, o katerih je govoril predstavnik policije in nas silijo v strošek, ki bi sicer lahko olajšal toliko vsakdanjih policijskih opravil. Komu je top namenjen?
No, to je jasno. Topovi se vedno uporabljajo zoper nezadovoljne državljane. Ne zoper kurje tatove, ne za pobesnele nogometne navijače, ne zoper državne uradnike, ki z nemarnostjo zapravijo milijone, ali politike, ki glasujejo za milijardne norosti, kot so TEŠ 6, Dutb itn. Topovi se uporabljajo zoper državljane, ki niso zadovoljni z ravnanjem nosilcev politične moči. Ni naključje, da ga je uporabil – tistih enkrat v zadnjih tridesetih letih – najbolj avtoritarni slovenski politik, sicer bivši komunist. Če torej ta stari top v očeh ministrice (oziroma vlade) ne zadošča več, je sporočilo javnosti jasno: pričakujemo, da se boste organizirali v proteste in mi vas bomo zalivali z vodo, solzivcem in barvami.
Nekdo je torej naredil tako imenovano varnostno oceno. Jo je ta večno namrgodena oseba, ki po dveh letih na položaju ministrice še vedno ne izmomlja na papirju napisanega besedila brez napak? Ali morda Sova, ki se gre, kot slišimo, predvsem neke notranje igrice in zasebne posle in nima časa premišljati o državnih interesih? In na podlagi česa je ta ocena nastala? Katera pregreta glava bi potrebovala hladen tuš? Kajti napovedani nakup vsekakor pomeni, da je ministrica ocenila, da se je naše nezadovoljstvo z ravnanjem politikov, torej tudi nje, tako povečalo, da bi lahko ljudje zakorakali na cesto in zahtevali, da naj se poslovijo. In se zdaj na to pripravljajo.
Toda od kod jim ta sklep? Ni namreč treba biti tajni agent, da ugotoviš, da je ljudstvo pasivizirano kot božji volek. V vsem času te vlade je pravzaprav resno dvignilo glavo le enkrat, in to v Luki Koper, se pravi v nekem povsem konkretnem primeru nekega konkretnega kadrovskega zapleta. Prav nobenih omembe vrednih protestov pa ni bilo zoper sistemske ukrepe ali neodzivnost vlade, pa tudi ne zoper ministroma dokazano zlorabo javnih sredstev. Mirno sta ostala na položaju, s premierovim »popolnim zaupanjem«, dokler eden, Mramor, ni našel osebnih razlogov in »odšel z dobrim občutkom (rezultati pa so fantastični)« nazaj na univerzo; kariero je lepše končati, ko še niso vidne posledice ravnanj.
Ljudstvo je torej tako, kot si ga lahko gospod Cerar le želi. Pohlevno je sprejelo ekscesno vladno reakcijo na begunski val, enormno zapravljanje denarja za sramotno bodečo žico (in zdaj za njeno nadomeščanje s »humanejšo«), pa veliko varčnost pri oskrbi beguncev, sprejelo je množične kršitve begunskih pravic, zaklepanje v centre, sprejelo je zmanjšanje socialnih transferjev, pogoltnilo bo »fleksibilnost« delovnih mest, ki ni drugega kot reševanje nesposobnega dela gospodarstva na ramenih prekarnih delavcev, mirno prenaša nadaljnje množično kršenje delovne zakonodaje, neplačevanje prispevkov in brezpravnost delavcev (in ja, Kopač-Mrakova očitno z asistenco plačuje podporo SMC pri interpelaciji), sprejelo je nadaljnje sesuvanje zdravstvenega sistema, sramotno stanje železnic, sistemsko slabšanje okoljskih standardov… Ljudstvo se ne dvigne niti ob dejstvu, da več kot 240.000 ljudi v Sloveniji zasluži okoli 340 evrov neto na mesec.
Miruje ljudstvo, mirujejo sindikati. Statistike nam v zahvalo prinašajo prekrasne številke o naši presenetljivi gospodarski rasti in o turizmu, ki se razcveta. Nič pa o tem, kaj ima od tega slabo plačani sezonski natakar, gradbinec, brezposelni diplomant in z daljšanjem delovne dobe nevarno naraščajoča množica nezaposljivih »nad 50 let«. Nič o dolgih neprespanih nočeh ljudi brez služb in onih, ki jih imajo, a jim ne omogočajo najskromnejšega preživetja. In onih, ki so sprejeli že vse nečloveške pogoje le zato, da ne bi firma potonila (ali da ne bi lastnik imel kakšne jahte manj). Nič o tem, da je stanje trga dela pri nas že zdaj nenormalno in da pozna EU boljše prakse, ki koristijo ljudem in državi.
Koga torej nameravata špricati ministrica in predsednik vlade, koga paralizirati z napravami, ki zlahka tudi ubijejo? Ali bolje, kaj pravzaprav vlada načrtuje, da se oborožuje proti nam?
