Kaže, da bi pred hišami in stanovanji slovenskih gospodinjstev kmalu lahko stal še en dodaten zabojnik za pločevinke in druge kovine, z njim pa bi prišle po prvih ocenah tudi za okoli deset odstotkov višje položnice za odpadke. Zasebne družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki so po naših informacijah sprožile to kolesje, bodo medtem lahko dosegale še višje dobičke. Pa čeprav je računsko sodišče v svoji reviziji lani opozorilo, da bi približno 12 milijonov evrov dobička, kolikor ga ta podjetja že zdaj vsako leto pospravijo v svoje žepe, v resnici morali dobiti občani oziroma komunalna podjetja, ki odpadno embalažo tem zasebnim družbam oddajajo brezplačno.

Nesmiselna odredba

Po naših informacijah je gonjo proti komunalnim podjetjem, ki po državi kovine praviloma pobirajo z enotnim zabojnikom za odpadno embalažo, sprožila ena od družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). Spomnimo, ker ozaveščena gospodinjstva vse več odpadne embalaže zberejo ločeno, dobički DROE kopnijo. Zato skušajo ta zasebna podjetja svoje poslovne bilance že nekaj let popravljati tudi tako (po pojasnilih komunalnih podjetij pri tem prednjači Interseroh), da se otepajo odgovornosti prevzemanja ločeno zbrane odpadne embalaže, ki se tako vsak konec leta začne kopičiti na dvoriščih komunalnih podjetij.

Kot pojasnjujejo v ljubljanski Snagi, družbe neizpolnjevanje predpisanih obveznosti utemeljujejo različno, med drugim občasno omenjajo tudi nedovoljeno mešanje kovin s preostalo odpadno embalažo.

V minulih mesecih se je tega vprašanja lotila tudi okoljska inšpekcija in ugotovila, da komunalna podjetja ne spoštujejo odredbe o ločeno zbranih frakcijah iz leta 2001, po kateri bi bilo treba kovine zbirati in zasebnim družbam predajati ločeno od preostale odpadne embalaže. Pri tem inšpektorjev ni omajalo niti dejstvo, da so tudi komunalna podjetja, ki so ob uvajanju ločevanja v Sloveniji pred več kot desetletjem kovine zbirala posebej, sčasoma večinoma prešla na sistem enega zabojnika za vso odpadno embalažo, vključno s kovinami. Tak sistem se je tudi po ocenah evropske komisije izkazal za pravilnega, saj je med vsemi evropskimi prestolnicami ljubljanski sistem ob talinskem in helsinškem prepoznala kot najboljšega. Po pojasnilih strokovnjakov za komunalno gospodarstvo je namreč najbolj smiselno in učinkovito kovine izločati hkrati z razvrščanjem ostale odpadne embalaže na podskupine, saj mora tudi ločeno zbrana embalaža najprej na tekoči trak, preden gredo lahko posamezni materiali v nadaljnjo obdelavo.

Na potezi je ministrstvo

Toda kljub vsemu temu je okoljska inšpekcija najmanj v dveh primerih izdala odločbo, da mora komunalno podjetje v roku treh mesecev poskrbeti za ločeno predajo kovin zasebnim družbam. Medtem ko na pojasnila okoljske inšpekcije in tudi ministrstva za okolje in prostor še čakamo, so v ljubljanski Snagi in ajdovski Komunalno stanovanjski družbi izdajo takšne inšpekcijske odločbe potrdili. Slednja se je zaradi odločbe tudi že pritožila na okoljsko ministrstvo kot drugostopenjski pritožbeni organ, a odgovora še ni prejela. Med čakanjem pa direktor podjetja Egon Stopar obljublja, da novega smetnjaka pred tamkajšnjimi hišami in stanovanji kar tako ne bo. »Osebno bom naredil vse, da se to ne bo zgodilo, ker bi bila to največja neumnost. Že tako je sistem ločenega zbiranja za prebivalce preveč kompleksen in bi ga bilo treba kvečjemu poenostaviti v ločeno zbiranje suhih in mokrih odpadkov,« je povedal.

Zdaj je na potezi okoljsko ministrstvo. Če bo potrdilo inšpekcijske odločbe, Stopar napoveduje zvišanje cene zbiranja odpadkov za okoli 10 odstotkov. Po informacijah iz vrst komunalnih podjetij pa na ministrstvu doslej niso pokazali pripravljenosti, da bi spremenili očitno nespametno odredbo oziroma sprejeli učinkovitejšo zakonodajo.

Marjeta Kralj