Velika Britanija vas je kar pošteno namučila. Kaj je šlo narobe?

Ni bilo prave energije. Strinjal bi se s selektorjem Kokoškovom, ki mi je nemudoma po zadnjem sodnikovem žvižgu dejal, da je zanj ta tekma izgubljena. Nismo dali svojega maksimuma in nismo se držali njegovih navodil, da moramo biti iz tekme v tekmo boljša ekipa. Agresivnosti v obrambi, ki mora biti naša prepoznavnost, prav tako ni bilo, predvsem do igralca z žogo ne. Posledica vsega je bila, da smo se mučili z Veliko Britanijo. A ne glede na vse je zmaga vseeno zmaga. Vsako tekmo želimo biti uspešni, slabe predstave pa dolgo časa ne smemo objokovati, saj je šlo kljub vsemu za pripravljalni obračun. Ozreti se moramo naprej in v Mariboru proti Makedoniji v torek za zaprtimi vrati in sredo pred gledalci popraviti bledi vtis.

Je kakšen poseben razlog za pomanjkanje energije?

To se zgodi. Naša reprezentanca je na ravni vsaj kvalifikacij za olimpijske igre, ne pa kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Ne razumite me narobe, vsaka tekma in vsaka ekipa je vredna spoštovanja. Toda nam je dosti težje igrati take tekme, kot pa proti recimo Hrvatom, Srbom ali Francozom, ki so v vlogi favorita. Temu primerno zato lahko pride do padca v igri, a ni to nobena katastrofa, saj smo na koncu vseeno zmagali z udobnimi 12 točkami razlike, ki bi lahko bila še višja. Pod črto – s pristopom ne moremo biti zadovoljni, lahko pa smo z zmago.

Kako ste sicer z igralci sprejeli nekoliko nižjo kakovostno raven nasprotnikov med tokratno reprezentančno akcijo, ko vas čakajo kvalifikacije za evropsko prvenstvo?

To je povsem nova zgodba. Kvalifikacije je reprezentanca nazadnje igrala leta 2004. A glede na to, da so se imena praktično v celoti zamenjala in da nas je tu okoli deseterica, ki lahko v izbrani vrsti igra še vsaj pet, nekateri celo do deset let, to mogoče sploh ni tako slabo, kot je bilo videti na prvi pogled. Ne glede na zadnjo tekmo so pripravljalni obračuni pokazali, da smo kakovostno še vedno na višji ravni od tokratnih tekmecev.

Kako ste se sicer ujeli z novim selektorjem Igorjem Kokoškovom?

Osebno mi je Igor všeč, saj gre za izredno odprtega človeka, s katerim se lahko pogovarjaš o čemerkoli. Meni gre na roko tudi to, da imam v moštvu pomembno vlogo, zato sem še toliko srečnejši. Vsak trener ima svoj sistem in svojo vizijo. Trenutna utegne biti za našo reprezentanco precej uspešna.

Pomembno vlogo boste gotovo imeli tudi v novem klubu Limogesu, saj vas je želel v ekipi trener Duško Vujošević?

V Limoges sem pripeljan kot prvi strelec in nosilec na svojem igralnem položaju. Klub je nekoliko zmanjšal proračun glede na pretekle sezone, ko so igrali v evroligi. A tega navijačev in ljudi v klubu ne zanima. Limoges je eden najuspešnejših klubov v Franciji, zato vse zanimajo le zmage in lovorike. Ker sem bil sam vedno igralec, ki je komaj čakal velike tekme, se pritiska že veselim.

Je bil Vujošević glavni razlog, da ste se odločili za odhod k Limogesu?

Prvič v članski konkurenci se mi je pripetilo, da bom igral le eno tekmo na teden. Tako bo več možnosti za trening, vsi pa vemo, kako so igralci pri Vujoševiću napredovali. V prihajajoči sezoni bom tako zares lahko dal poudarek osebnemu napredku.