Nastop 36-letne Ljubljančanke Mateje Šimic je bil v skladu s pričakovanji, sposobnostmi in pripravljenostjo. »Borila sem se od prvega vala do zadnjega koraka. Na plavanju ni bilo nobene tekmice, ki bi me tepla z leve ali desne strani, ampak sem po 200 metrih ujela ritem in tok. Ker je vodilna skupina ušla, se je med kolesarjenjem in tekom bil boj za mesta v drugi skupini. S svojim nastopom sem zelo zadovoljna. Ob sanjskem razpletu tekme, če bi bila vseskozi v stiku z glavnino, je bil cilj 20. mesto,« je hitela pripovedovati Mateja Šimic po nastopu v konkurenci 56 tekmovalk.
Medtem ko je trener Italijan Francesco Fissore pohvalil Matejo za predstavo in menil, da je v Riu de Janieru veliko bolj uživala kot v Londonu, mu je bliskovito odgovorila, da je predvsem trpela. A v isti sapi pristavila, da je uživala, ko se je skupaj s tekmicami pripravljala na olimpijski nastop. Prav tako tudi zadnji dve leti, ko je po vsem svetu lovila točke, da je izpolnila olimpijsko normo. Ko je hitela s tekme na tekmo (upošteva se 14 najboljših uvrstitev), je kar nekajkrat obletela svet, a kilometrov, ki jih je zbrala v zraku in na cesti po vseh celinah, ji še ni uspelo sešteti.
»Ker imam osem let starega sina Luka, sem večino treninga opravila doma in odhajala le na tekme ter krajše priprave takrat, ko doma nisem mogla kolesariti,« je pojasnil Šimičeva in razkrila, da je strošek za eno sezono 60.000 evrov. Je ena od treh mam v triatlonski karavani. Preostali dve sta 29-letna Ekvadorka Elizabeth Bravo, ki je vse presenetila z ekspresno vrnitvijo po rojstvu sina januarja, v začetku letošnjega leta, in 34-letna Švicarka Nicola Spirig, olimpijska prvakinja iz Londona in podprvakinja iz Ria, ki ima triletnega sina Cristiana.
Potem ko je Šimičeva kot prva slovenska triatlonka dvakrat nastopila na olimpijskih igrah, si bo vzela čas za razmislek o morebitnem nadaljevanju kariere. Tokia 2020 sploh nima v mislih, potem ko ima za seboj skoraj četrt stoletja dolgo kariero v triatlonu. »Ne vem, kaj bom počela v prihodnosti. Nekatere tekmice so mlajše 18 let, a sem se letos z njimi enakovredno kosala,« je kar klepetala Šimičeva. Ima ponudbe, da bi nastopala v dolgem triatlonu, kar pa je ne mika posebej. Malce se spogleduje s trenerskim poklicem v triatlonu, saj ima vso potrebne licence, pa tudi z osnovnim poklicem, saj je ob ukvarjanju športom in vlogi mame končala študij biokemije.
