Slovenska olimpijska pravljica se je v Riu nadaljevala. Športniki so s štirimi novimi kolajnami poskrbeli, da je Slovenija na zadnjih petih letnih in zimskih OI osvojila 24 kolajn. Pet pred osmimi leti v Pekingu, tri pred šestimi v Vancouvru, štiri leta 2012 v Londonu, osem predlani v Sočiju ter štiri letos v Riu. Pred začetkom iger v Riu je bil v slovenskem taboru razlog za optimizem, hkrati pa se je poudarjala menjava generacij. Izkupiček je bil odličen, po pregledu uvrstitev tudi realen. Slovenski športniki so namreč dosegli kar 14 uvrstitev med najboljšo deseterico.
Ključ do uspehov je bilo sijajno vzdušje v reprezentanci do sredine zadnjega tedna. V prvih dneh je zanj skrbel namiznoteniški igralec Bojan Tokić, v nadaljevanju osvajalci kolajn (Tina Trstenjak, Peter Kauzer, Ana Velenšek), proti koncu rokometaši. Ti so bili največji povezovalni člen slovenske odprave in so poskrbeli, da je imel slovenski šport ekipni pridih. Ne sicer takšnega kot nekatere druge reprezentance iz okolja, predvsem Hrvaška in Srbija.
Najuspešnejši judoisti
Številka 1 po uspešnosti v slovenski reprezentanci v Riu so judoisti. Izmed petih judoistov z izpolnjeno normo sta Tina Trstenjak in Ana Velenšek osvojili kolajni, Adrian Gomboc pa je bil eno zmago oddaljen od nje. Tvorec uspehov slovenskega juda je trener Marjan Fabjan, ki je bil na olimpijskem prizorišču vidno utrujen, a ponosen na prehojeno trnovo pot in srečen. Še posebno v zadnjem mesecu, ko sta se glavni slovenski akterki poškodovali, a olimpijsko izkušnjo opravili z odliko.
Če bi šteli po odstotkih osvojenih kolajn glede na nastope, so bili od judoistov uspešnejši jadralci. V Riu sta tekmovala dva čolna, Vasilij Žbogar pa je bil v razredu finn olimpijski podprvak. Blizu kolajni sta bili tudi jadralki v 470 Tina Mrak in Veronika Macarol, ki sta končali nastop kot zmagovalki regate za kolajne ter s končnim šestim mestom. Žbogar se je s tretjo olimpijsko kolajno pri 40 letih vpisal v zgodovino kot eden najuspešnejših slovenskih športnikov. Primorec je navduševal še z odprtostjo, neposrednostjo in profesionalnim pristopom vse, ki so imeli opraviti z njim.
Bronasto kolajno po uspešnosti si med posamičnimi športi zaslužijo kajakaši in kanuisti na divjih in mirnih vodah. Izmed štirih slovenskih čolnov so bili trije med favoriti za kolajne. Osvojil jo je kajakaš Peter Kauzer, ki je po spodletelih poskusih v Pekingu in Londonu v zrelih športnih letih doživel olimpijsko ekstazo. Vrhunske uvrstitve so dosegli tudi drugi trije divjevodaški slovenski čolni, pohvale za odličen nastop pa si zasluži tudi mirnovodašica Špela Ponomarenko Janić.
Rokometaši na pravi poti
Slovenski rokomet je v preteklosti na velikih tekmovanjih doživel toliko razočaranj, da je bilo pred OI težko napovedovati njihov izkupiček. Izkazalo se je, da ima četa črnogorskega selektorja na slovenski klopi Veselina Vujovića jasne cilje. Užitek je bilo spremljati predvsem mlade igralce ter doživljati njihovo miselnost.
Če bodo imeli Blaž Janc, Miha Zarabec, Blaž Blagotinšek in Nik Heningman še kdaj tako lepo priložnost za uvrstitev v polfinale olimpijskega turnirja, kot so jo imeli v Riu, jim bo letošnja slaba četrtfinalna izkušnja proti Danski prišla prav. Izmed slovenskih športnikov kaže izpostaviti še Bojana Tokića. Z uvrstitvijo v osmino finala je poleg posamične kolajne na EP dosegel svoj največji uspeh.
Najbolj razočarali plavalci
Najštevilčnejši reprezentanci v individualnih športnih panogah sta bili atletska in plavalna. Obe sta svoje nastope opravljali v senci drugih slovenskih športnikov. Anja Klinar je s 15. mestom na 200 delfin poskrbela za edini slovenski polfinale, najboljšo plavalno uvrstitev pa je s 13. mestom dosegla Tjaša Oder na 800 metrov prosto. Izmed atletov, sicer rednih osvajalcev kolajn na zadnjih olimpijskih igrah, se je v finale uvrstila le skakalka ob palici Tina Šutej, pohvale pa si zasluži še polfinalist teka na 400 metrov Luka Janežič.
Slovenija v bazičnih športih – atletiki, plavanju in gimnastiki – ni dosegla niti ene uvrstitve med deseterico. Drugi slovenski športniki so tekmovali v skladu s pričakovanji ali nekoliko pod njimi. Razveseljivo je, da je bilo odličnih uvrstitev precej več kot povprečnih in podpovprečnih, potem ko je bila reprezentanca po številčnosti v individualnih športnih panogah precej manjša kot na zadnjih igrah 21. stoletja. »Polovica slovenskih športnikov, ki je bila v igri za kolajne, jih je tudi osvojila. To je odličen olimpijski odstotek. Ocena slovenskih nastopov je v mojih očeh skoraj odlična. Skoraj zato, ker v športu vselej obstajajo rezerve. Navdušen sem tudi zato, ker v reprezentanci ni bilo nobenega incidenta,« je ocenil vodja reprezentance Iztok Čop, ki so ga od vseh športnih panog razočarali le plavalci. Ter veslači, ki prvič v času slovenske samostojnosti niso imeli svojega predstavnika.
