Okoljsko ministrstvo spet postavilo kapital pred zdravje ljudi

Po rahljanju za naprej bi rahljali še za nazaj

»Ministrstvo se je tudi tokrat manj ukvarjalo z zmanjševanjem tveganja za zdravje ljudi in je veliko več energije in pozornosti posvetilo temu, da bi zmanjšalo omejitve za industrijske dejavnosti,« je komentiral predsednik zasavskega društva Eko krog Uroš Macerl. Spomnimo, Macerl in somišljeniki iz društva Eko Anhovo in dolina Soče so nedavno – spomladi letos – že protestirali proti rahljanju zakonskih omejitev za industrijske onesnaževalce, a so bili takrat neuspešni. Vlada in državni zbor sta kljub vetu državnega sveta potrdila novelo zakona o varstvu okolja, ki je ukinila največ desetletno veljavnost okoljevarstvenega dovoljenja in hkrati industriji dovolila večje onesnaževanje, kot ga povzročajo najsodobnejše tehnologije, če stroški teh tehnologij nesorazmerno presegajo njihove koristi za okolje.

Zdaj so prek nove uredbe o stanju tal na ministrstvu očitno želeli uveljaviti odpustke še za stare grehe onesnaževalcev.

Zaradi visokih koncentracij arzena v tleh je v občini Zagorje ob Savi zaradi preteklega onesnaževanja problematična predvsem dolina Kotredeščice. Na pobudo lokalne skupnosti Nacionalni inštitut za javno zdravje zdaj izvaja raziskavo, s katero bo natančneje ocenil tveganje za zdravje otrok v tej dolini in tudi drugih delih občine, ki so bili izpostavljeni arzenu.

Brez milosti tudi pri otroških igriščih

Toda na občini se bojijo, da območja, ki bi bila po še vedno veljavni uredbi opredeljena kot degradirana, z uporabo novih standardov kakovosti tal ne bodo več prepoznana kot ogrožena. »Predlagana uredba predstavlja korak nazaj pri varovanju okolja in zdravja ljudi. Novi standardi kakovosti tal doslej veljavne in utemeljene vrednosti nevarnih snovi v tleh močno zvišujejo na vseh obravnavanih območjih. Celo na otroških igriščih jih dvigujejo na višino dosedanjih opozorilnih vrednosti, ki pomenijo, da imajo določene rabe takšnih tal verjetno škodljive učinke oziroma vplive na zdravje ljudi in okolje,« so poudarili na občini. Otroci pa so – tudi po predlogu nove uredbe – ena najranljivejših skupin, za katero bi morala veljati najstrožja merila.

Toda v Zagorju so povrhu opazili, da nova uredba iz nabora nevarnih snovi tudi za otroška igrišča tako kot za druge dejavnosti umika potencialno strupen cink, kobalt in molibden. »Na kmetijskih zemljiščih pogrešamo še opredelitev antimona in strožjo obravnavo drinov in HCH-spojin (oboji sodijo med insekticide za zatiranje živalskih škodljivcev, op. p.), manjka tudi obravnava vsote različnih snovi v tleh in posledic njihovega hkratnega delovanja...« naštevajo na občini. V društvu Eko krog pa dodajajo še nesprejemljivo visoko povišanje mejnih vrednosti za industrijska območja, ki v Sloveniji običajno ležijo tik ob stanovanjskih predelih.

Ministrstvo stopa korak nazaj

Komentarju novih standardov v primerjavi s starimi so se na okoljskem ministrstvu ob prvem predstavljanju uredbe javnosti izognili, češ da stara merila niso primerljiva z novimi. Zdaj ocenjujejo, da očitki o nižanju standardov izhajajo iz nerazumljivega zapisa nove uredbe oziroma iz velikega miselnega preskoka, ki ga zahteva prehod z enotnih meril za vso Slovenijo na razlikovanje med območji glede na to, za kaj se uporabljajo.

A vendarle so pripombe javnosti očitno dovolj utemeljene, da na ministrstvu obljubljajo ponovno preverjanje meril za ugotavljanje stanja tal in njihovo dopolnitev. Popravljanje oziroma nadgradnja pa menda čaka še nekatere druge dele predlagane uredbe. Kdaj bo javnost videla popravke, na ministrstvu še ne upajo napovedovati, vsekakor pa bo postopek trajal vsaj še do konca leta.