V poletnih dneh še zlasti pogosto zazvoni telefon v ljubljanskem zavetišču za zapuščene živali v Gmajnicah. Na pomoč kličejo skrbniki, ki pogrešajo svoje ljubljenčke, še bolj pa so redni klici najditeljev, ki so opazili izgubljeno ali zapuščeno žival. »Za čas dopustov je zelo značilno, da živali, zlasti psi, pobegnejo od začasnih skrbnikov,« pove vodja zavetišča Marko Oman. Marsikdo, preden odide na dopust, prepusti žival v varstvo sosedu, prijateljem, sorodnikom, a v vseh primerih živali spremembe ne prenesejo najbolje in tako lastnike na morju zmoti klic iz zavetišča.
Poleg počitnikarjev, kot v zavetišču pravijo takšnim pobeglim živalih, so poletni pojav tudi tako imenovani slepi potniki. »Sploh v obdobjih slabšega vremena se mladi pa tudi odrasli mački radi grejejo pri motorjih avtomobilov in jih vozniki, če niso pozorni, odpeljejo s seboj,« pripoveduje Oman in dodaja, da slepe potnike prepoznajo predvsem po tem, da so umazani od motornega olja.
Nedavno so v Gmajnicah sprejeli tudi francoskega psa, ki so ga lastniki pustili v Ljubljani po prometni nesreči in naj bi se vrnili ponj, nadaljuje vodja zavetišča z naštevanjem številnih izrednih primerov, potrjuje pa, da žal tudi zapuščanje živali pred dopusti še vedno obstaja.
Ne obdržite živali kar takoj
»Pogosto ljudje zadržijo mačje mladiče, dokler so še majhni, morda nagradijo otroke za konec šolskega leta, preden gredo na dopust, pa se jih znebijo. Pustijo jih na ulici ali pa jih prijavijo kot najdene,« je že vajen Oman, ki je na čelu zavetišča že osem let. Zapuščene ali izgubljene mačke oskrbniki tudi zlahka prepoznajo. Pri prostoživečih mačkah navadno dobijo celotno leglo oziroma nesocializirano mamo skupaj z mladiči, mačke, za katere je nekdo že skrbel, pa navadno najdejo same, so negovane in brez parazitov.
V sezoni mačjih mladičev, ki se lahko začne že konec maja, je obeh primerov veliko in vsako poletje že tradicionalno zavetišča po vsej Sloveniji pokajo po šivih. Še zlasti pa ljubljansko, ki je bilo prvotno namenjeno zapuščenim psom in je za mačke predviden le manjši prostor. Pred sezono se zavzeto posvetijo prostoživečim mačkam, saj ima to velik vpliv na število sprejetih mladičev, toda številke so vseeno vsako leto visoke. »Letošnje leto ne odstopa od povprečja preteklih let, le sezona se je začela malce kasneje. Sprejeli smo že 760 mačk, trenutno jih je pri nas okoli 115, 14 pa jih je v začasni oskrbi,« Oman postreže s podatki o mačkah. Psov so na drugi strani sprejeli nekaj čez 210, na nov dom pa jih trenutno v zavetišču čaka okoli 25.
Medtem ko približno polovico sprejetih psov vrnejo lastnikom, je pri mačkah vrnitev zelo malo. Veliko jih ostane tudi pogrešanih, ker jih najditelji kar obdržijo. »Zgodilo se je, da smo lastniku mačko vrnili po enem letu. Nekdo jo je obdržal, nato pa si je premislil in jo pripeljal v zavetišče. Mi smo fotografijo objavili na spletni strani in lastniki so jo prepoznali,« pove Oman in apelira na vse, ki pogrešajo ali najdejo žival, da obvestijo zavetišče, saj je tako možnost vrnitve večja. Lani so že na terenu vrnili rekordnih 442 živali.
Videz naj ne bo glavno merilo
Od števila sprejetih živali je odvisna tudi oddaja. V času dopustov je navadno zanimanje za najdenčke manjše, konec avgusta, ko se ljudje vrnejo s počitnic in so že v pričakovanju šole, pa se poveča. »Avgusta je vedno na voljo ogromno mladičev in posledično je tudi več posvojitev. Prav ta konec tedna pričakujemo največji naval, ker je ravno še en teden do začetka šolskega leta in se jim lahko posvetijo,« pove Oman na podlagi dolgoletnih izkušenj. Te tudi kažejo, da najlažje najdejo dom mladičem. Sploh pasjim, ki so precej redki, zanje pa se pogosto poteguje celo več kandidatov in v zavetišču izberejo, kdo je najprimernejši.
Po izpolnitvi vprašalnika sledi pogovor z oskrbnikom o njegovih željah in o tem, kakšne pogoje lahko živali ponudi. Včasih to dvoje ni najbolj skladno, sploh kadar kandidati izbirajo na podlagi videza. »Seveda žival lažje sprejmeš, če ti je všeč, ampak to ne sme biti edino in poglavitno merilo. Bolj pomembno je, da izbereš primerno žival zase,« poudarja vodja zavetišča, v katerem so uvedli tudi poskusno oddajo. To izvedejo v primerih, ko obstajajo kakršni koli pomisleki glede posvojitve – če imajo posvojitelji že živali doma, če ima žival posebnosti in podobno. Prav na ta račun so rezultati zelo dobri. Lani se jih je sicer 28 žal končalo neuspešno, a zelo pozitiven je podatek, da so posvojitelji vrnili le pet živali od približno 600, ki so jih dokončno oddali.
