Škofjeloški župan je bil izvoljen z listo Prijatelji Loke in je oblikovalec kampanje Loško je ekološko. A ko gre za (za zdaj še domnevno) grožnjo Ločanom s predelavo nevarnih odpadkov na robu Sorškega polja, je prijateljstva z Loko konec, »ekološko« pa se spremeni v branje paragrafov, ob katerih ima župan za sabo uradniški aparat, občan pa se sooča le z grožnjo strupa. Potem se začne preigravanje: je izredna seja sploh možna, je bila sklicana pravočasno in na ustrezen način, je to po predpisih in katerih, in ko katerih ni in zakaj ni in…

Vsak tak župan, ki bere paragrafe in pri tem pozablja na ljudi, je vnaprej obsojen na neuspeh. Pa ne samo v škofjeloškem primeru, kjer je župan mimogrede solastnik podjetja, ki predelovalcu nevarnih odpadkov prodaja in oddaja zemljišča in prostore. Farsa prijatelja Loke in loško ekološko izvoljenega župana je samo v enem: pozabil je, da je župan. In če je svobodna opredelitev, ali občina o okoljsko sporni predelavi sama seznani in dvigne na noge občane, ni prav nič sporna zahteva, da se o tem politika opredeli. Župan pa je kot predstavnik vseh Ločank in Ločanov to možnost prezrl. Ji celo malo ponagajal s paragrafi, ker se tudi strupene odpadke in druge grožnje da lepo dozirati: manj strupeni, zelo strupeni, strupeni po paragrafih…

Izredne seje so ob zavedanju, da župana ni mogoče odstaviti, dejansko oropane politične vsebine. V Kranju imajo župana, ki so mu na izredni seji povedali, da naj gre. Potem mu je to reklo častno razsodišče, ki je presojalo etiko politikov v Kranju. Potem mu je to rekla kranjska javnost z raziskavo javnega mnenja. In še slovenska z neštetimi komentarji in stališči. Pa nič. Paragrafi so pač jasni.

Škofjeloška izredna seja pa ni imela namena odstaviti župana, ampak se postaviti za okolje in ljudi. In v takem primeru je treba na paragrafe pozabiti in ljudem dopustiti, omogočiti in dovoliti, da povedo svoje. Občinski svet je bil nesklepčen, ker so županovi poslušniki pač prijatelji Loke, Ločank in Ločanov, zato bodo o strupu v okolju »odločali po redni poti in postopkih«, kot se reče.

Pa bodo kmalu spet volitve. V Kranju, Škofji Loki in še kje. In nam bodo isti (in tudi drugi) ljudje predavali o etiki in odgovornosti ter se zavezali, da bodo delali za ljudi in z ljudmi. Da o mantrah v zvezi z okoljem kot največjo dragocenostjo, ki jo v Sloveniji poleg volilcev imamo, ne pišem. Zdaj pa je ljudi težko poslušati, ker so pač politični nasprotniki. Vsa čast vsaj eni škofjeloški občinski svetnici izmed županovih podpornikov, ki je ocenila, da kdaj problem presega politične plotove in je prišla povedat, da strupa ne mara. Preostali iz županove stranke so ljudem sporočili, da strup ni strup, če tako pravi paragraf in Loško je ekološko, so še pripisali zraven.