»Kaj je belo na vrhu in črno na dnu? Družba.«
»Želim si, da bi Donald Trump zmagal na volitvah. Že dolgo nismo imeli atentata na predsednika.«
»Katera je dobra lastnost pedofilov? V bližini šole vozijo zelo počasi, po prometnih predpisih.«
»Kaj je slep, gluh in nem otrok dobil za rojstni dan? Raka.«
Če se vam zdi, da te šale prestopajo mejo dobrega okusa, imate prav. To je namreč bistvo črnega humorja. A te šale so izjemno mile v primerjavi s tistimi, ki jih bomo v torek slišali na Ljubljanskem gradu. Po enoletnem premoru bo na letošnjem Panču namreč oživel večer, namenjen ljubiteljem temačnejše vrste humorja. Na njem bodo nastopili Slovenec Gašper Bergant, Srb Aleksandar Perišić, Hrvat Tomislav Kozačinski Koza, zvezdnik večera pa bo zagotovo Američan Scott Capurro. Zanj je znano, da je na začetku njegovega nastopa v občinstvu vedno znatno več ljudi kot ob zaključku. Tistim, ki zapustijo njegov nastop, očitno ni všeč, da se šali iz korana, holokavsta, vere, seksa, rasizma … Enakopravnost namreč razume tako, da je vsakdo lahko njegova tarča.
Komik Perica Jerković na letošnjem Panču sicer ne nastopa, se je pa na črnem večeru predstavil pred dvema letoma. Pravi, da sta tako humor kot meja dobrega okusa subjektivna, tako da se nekaterim pri šalah o posilstvu, kriminalu in posušenih fetusih na tleh obrača želodec, drugi pa se ob tem od srca nasmejijo. Osrednje tematike so kontroverzne, prepovedane in tabuizirane teme, komik pa namenoma prestopa mero dobrega okusa. »To je poseben čar, saj se smejimo, obenem pa nas peče vest. Občutki so podobni kot pri rabutanju tujega sadja ali pri varanju. Ko gre za prepovedan sadež, je dodaten 'gušt',« meni Jerković.
Veganke in feministke so najbolj užaljene
Tudi Gašper Bergant, ki bo v torek nastopil kot edini domačin, meni, da je Slovencem ta vrsta humorja pisana na kožo, saj se radi smejimo tuji nesreči. »Dobre volje smo le do takrat, ko pride humor do teme, ki se nas dotika. Večina je sposobna prebaviti tudi to. Izjema so veganke in feministke,« se pošali. »Zadnje čase se zelo rad ukvarjam s temami »prodajanja« pozitivne energije, zbiranja denarja za Unicef ali kako obogateti v treh tednih. Všeč mi je skratka vse, kar samo diši po »nateganciji«. Rad imam tudi žalostne teme, bolj so žalostne, bolj mi je zanimivo. V vsaki žalosti je nekaj veselja, če znaš prav obrniti,« je prepričan.
Bergant pravi, da si vsakdo, ki se ukvarja s črnim humorjem, meje določa sam, je pa tematika in silovitost humorja odvisna tudi od občinstva. Če je na primer starejše, se pri šalah ustavi malo prej, je pa bolj kot vsebina pomembno to, kako jo predstaviš. »Če bi kdo pogledal moje zapiske in jih prebral, konteksta pa ne bi razumel, bi verjetno poklical policijo,« se še pošali.
