Danes se prične v Ljubljani razprava proti izdajalcema Rupniku in Rožmanu
Ljubljana, 20. – Tanjug – Jutri se bo v Ljubljani začela razprava proti slovenskemu quislingu bivšemu generalu Leonu Rupniku, ki je bil najprej avstrijski častnik, nato jugoslovanski general in je končno izdal domovino ter izročil Nemcem načrte o utrdbah ob slovenskih mejah ter je med okupacijo sodeloval s sovražnikom in organiziral borbo proti narodno osvobodilnemu gibanju.
Obenem bodo v odsotnosti sodili bivšemu ljubljanskemu škofu Rožmanu in bivšemu vodji slovenske klerikalne stranke in podpredsedniku v londonski emigrantski vladi Mihi Kreku. Vojaško sodišče bo sodilo tudi generalu Aleksandru Rösenerju, ki je teroriziral Slovence, domobranskemu polkovniku Vizjaku ter šefu ljubljanske policije Hacinu. Razprava se bo pričela jutri ob 9. uri in bo trajala približno petnajst dni. Obtožbe so zelo težke. (…)
Škof Rožman se je vrgel v protipartizansko borbo kljub številnim opominom odporniškega gibanja, ki je že štelo mnogo simpatizerjev med katoliškim klerom, med njimi tudi mariborskega škofa.
Primorski dnevnik, 21. avgusta 1946
Izdajalci slovenskega naroda in vojni zločinci pred sodiščem
V Ljubljani se je v dvorani na Taboru pričela v sredo 21. avgusta razprava proti vojnim zločincem z narodnim izdajalcem Rupnikom na čelu.
Iz vseh krajev Slovenije so prišli delavci, kmetje in meščani, da prisostvujejo sojenju ljudi, ki so povzročili toliko gorja našemu narodu. Ob 9.15 minut je prisotnih devet sto poslušalcev vstalo, v dvorano je vstopilo vojaško sodišče IV. Armije JA s predsednikom dr. Helijem Modicem na čelu, ki je takoj, ko je sodišče zavzelo prostore, otvoril razpravo proti Rupniku in soobtožencem zaradi zločinstva po zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo. Na predsednikov poziv, naj pripeljejo obtožence, je v dvorani zavladalo razburjenje in oči vseh so se uprle proti vhodu, kjer so vstopali v dvorano. (…)
Na delo (Celje), 24. avgusta 1946
Danes bo izrečena sodba
V torek 27. t. m. je bil zadnji dan razprave proti Rupniku in ostalim soobtožencem. Govorili so branilci obtoženih in sami obtoženci.
Zagovornik obtoženega Rupnika dr. Ilc je dejal, da je bil Rupnik nepolitičen človek, katerega so drugi, zlasti Rožman izrabljali. Vendar je ves potek razprave dokazal, da je obtoženi Rupnik zavajal tisoče nepoučenih ljudi in da je bil vseskozi izdajalec svojega ljudstva in naroda. Ob koncu je zagovornik rekel: »Moram reči, da so bili dokazi krivde tako strjeni, da ni nikake vrzeli in da ni nikakega dvoma ali je kriv ali ne.« (…)
Rožmanov branilec je poudaril, da je obtoženec vezan na direktive svojega cerkvenega predpostavljenega, t. j. na Vatikan, vendar je v svojem protiljudskem boju Rožman pokazal mnogo lastne iniciative. (…)
Obtoženi Rupnik je spregovoril: »Iskreno in globoko obžalujem, da sem se dal od svojih hudih zablod glede pravega stanja in prave volje našega ljudstva, glede izida vojne, glede obljub in človečnosti osvajalcev zapeljati na napačno pot, s katero je bilo ljudstvu povzročeno toliko gorja. (…)«
Kakor smo že poročali, bo sodba izrečena danes ob 9. uri zjutraj.
Primorski dnevnik, 30. avgusta 1946
Vojno sodišče IV. armade JA je izreklo pravično obsodbo nad narodnimi izdajalci in vojnimi zločinci
V petek 30. avgusta je vojaško sodišče IV. armade izreklo obsodbo nad narodnimi izdajalci in vojnimi zločinci: Rupnik Leon obsojen na kazen smrti z ustrelitvijo, trajno izgubo državljanskih pravic in zaplembo imovine; Rösener Ervin, kazen smrti z obešanjem; dr. Rožman Gregor, 18 let prisilnega dela in 10 let izgube državljanskih pravic po izdržani kazni ter zaplembo imovine; Krek Miha, 15 let prisilnega dela, 10 let izgube drž. pravic ter zaplembo imovine; Vizjak Milko, 20 let prisilnega dela, 10 let izgube državljanskih pravic ter zaplembo imovine; dr. Hacin Lovro, kazen smrti z obešanjem, trajno izgubo državljanskih pravic ter zaplembo imovine.
Na delo, 31. avgusta 1946
Pismo o škofu Rožmanu
Iz »Slovenskega Primorca« sem zvedel, da jugoslovanska vlada zahteva od Zaveznikov izročitev ljubljanskega škofa dr. Rožmana, da ga sodi kot vojnega zločinca. (…) Ker zaradi »svobode tiska« v Sloveniji edini skromni verski list ljubljanske škofije ne bo smel niti z eno besedo braniti obrekovanega vladike, prosim, da objavite v Vašem listu te vrstice, kot skromno zadoščenje prevzvišenemu knezu. (…)
Kljub veliki zaposlenosti – saj so od jutra do večera prihajali k njemu verniki in duhovniki s prošnjami za pomoč, intervencije in podobno – je lastnoročno napisal cele kupe prošenj na razne oblasti za olajšanje trpljenja mučenega naroda. – Bile so to prošnje za izpustitev nedolžnih ljudi iz zaporov; nihče se ni zaman zatekel k skupnemu očetu. – O preprostih kmečkih in delavskih fantih je škof izjavljal v omenjenih dopisih, da z lastnim življenjem jamči, da je oseba, za katero prosi, popolnoma nedolžna. (…)
Slovenski Primorec (Gorica), 5. septembra 1946
