Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) bi lahko kandidirala za do 20 milijonov evrov sredstev za mlade raziskovalce v okviru letošnjega razpisa Cofund Marie Sklodowska-Curie Actions, a v Bruselj ni niti poslala prijave.
ARRS: Letos raje ERC kot Cofund
Čeprav je bil razpis objavljen že oktobra lani, v ARRS pravijo, da so se pogovori o prijavi začeli šele letos pozno spomladi. Rok za prijavo je konec septembra. V okviru prijave bi morali pripraviti dva projektna predloga, kjer bi vsebinsko predstavili razpis za mlade raziskovalce (doktorske študente) in razpis za raziskovalce, ki želijo v tujino. »Ocenili smo, da v tem času glede na omejene kadrovske in finančne vire – ker nacionalna sredstva za sofinanciranje niso zagotovljena (ARRS bi moral iz državnega proračuna zagotoviti znesek, enak tistemu, za katerega prosi, op. p.) – ni mogoče pripraviti kakovostne in konkurenčne prijave,« pravijo. Se bodo pa na razpis prijavili prihodnje leto in so k pripravi vloge že intenzivno pristopili, zagotavljajo. V ta namen so že letos angažirali šest svojih uslužbencev.
Če jim bo prihodnje leto s prijavo uspelo, bo treba leta 2018 (in vsako prihodnje leto, op. p.) za sofinanciranje zagotoviti okvirno 2 milijona evrov, ocenjujejo v ministrstvu za izobraževanje in znanost. In četudi bi se letos prijavili, ni zagotovljeno, da bi denar tudi dobili, so izpostavili oboji.
Zadeva je medtem že postala predmet politični polemik. Poslanec SD Jan Škoberne je v poslanskem vprašanju ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič med drugim vprašal, zakaj Slovenija ne kandidira za tovrstna evropska sredstva, koliko denarja država namenja za usposabljanje doktorskih študentov, katerim je namenjen tudi denar iz omenjenega razpisa, in kako bodo v njenem ministrstvu nadomestili »izpad sredstev«. Pa tudi, ali direktor ARRS József Györkös še uživa zaupanje ministrice. Ta odgovor poslancu še pripravlja, so sporočili iz njenega kabineta.
Györkösa bo nedvomno podprla, saj se ARRS za evropska sredstva ni prijavil »na pobudo in v dogovoru z ministrstvom«, so povedali. Letos se v agenciji namreč osredotočajo na razpis za sredstva v okviru ERC (Evropskega raziskovalnega sveta), ki bo tudi namenjen predvsem mlajšim raziskovalcem, pravijo. Na razpisih ERC lahko potem posamezni znanstveniki oziroma njihove skupine pridobijo do 2,5 milijona evrov.
Znanost sistemsko zapostavljena
Poglavitni argument ARRS, da država agenciji zagotavlja premalo denarja, da bi si lahko privoščila res ambiciozno kandidiranje, pa je naletel tudi na kritike. »Težava ni le v količini nacionalnih sredstev, ki jih mora Slovenija ob tovrstnem razpisu dodati k evropskim. Za mlade raziskovalce na primer Slovenija že zdaj nameni 5,25 milijona evrov na leto. Od tega bi lahko del, denimo dva milijona evrov na leto, namenili tudi za razpis Cofund,« pravi raziskovalka Urša Opara Krašovec, ki je že večkrat opozorila na problem Slovenije s Cofundom. »A to bi pomenilo, da bi morala Slovenija nacionalni pravilnik, ki določa tudi način razdeljevanja sredstev za mlade raziskovalce, prilagoditi evropskim pravilom.«
Evalvacijski postopki, ki jih določa ta pravilnik, so bili namreč v preteklosti zaradi nepreglednosti že razlog za neuspešne prijave Slovenije na Cofund. »Kot kaže, ARRS ne želi ustrezno spremeniti pravilnika. Očitno raje bolj po domače razdeli 2 milijona evrov, kot pa da bi na leto razdelil 4 milijone, a bi moral način razdelitve prilagoditi evropskim standardom,« pravi Urša Opara Krašovec, ki meni, da se razlog za zaplet skriva ravno v netransparentnem pravilniku. V ARRS sicer zatrjujejo, da bo prihodnje leto k uspešnosti prijave pripomogel prav novi pravilnik, ki je bil uradno objavljen minuli teden.
Naš drugi sogovornik, ki zaradi občutljivosti tematike ni želel biti imenovan, je ocenil, da ima ARRS prav v trditvi, da je denarja in kadrovskih virov za tovrstno prijavo premalo. »Zavedati se je treba, da je takšna prijava za uslužbence ARRS vsebinsko zelo zahtevna,« pravi. »Poleg tega ima ARRS vsa svoja proračunska sredstva že vnaprej razdeljena in ne more najti niti evra več.« Krivdo za to sicer tudi znanstveniki pripisujejo politiki, ki financiranje znanstvene dejavnosti že pet let izrazito zanemarja. Od leta 2011 se je namreč proračun za znanost zmanjšal za 25 odstotkov.
