»Lani spomladi sem v dveh mesecih shujšala za deset kilogramov. Mislila sem, da zaradi kolesarjenja. Zato me je zaskrbelo šele, ko so se mi začele tresti noge. Zelo sem se tudi potila in bila utrujena in v obraz vsa rdeča, a sem to pripisala meni. Zdravnica je težave pripisala hrbtenici. Potem se je tresenje hitro širilo v trebuh, na roke in v glavo. Še zobje so mi tako šklepetali, da sem komaj govorila. Zdravnica me je napotila k nevrologu, ta na internistično prvo pomoč, kjer so me poslali v ambulanto za ščitnične motnje, saj naj bi mi ščitnica čisto podivjala. Sprva sem jemala zdravila, ki naj bi umirila hormone, zdaj pa jemljem radioaktivni jod in se znova odlično počutim,« nam je zaupala Senada Alagič iz Ljubljane.
»Nisem imel kakšnih posebnih težav, le srčni utrip se mi je tako povečal, da je tudi v mirovanju presegal 80 udarcev na minuto,« pa je povedal Bojan iz okolice Ljubljane, ki se je k zdravniku odpravil pred tremi leti. Najprej so mu pregledali srce, nato so posumili na ščitnico. Na kliniki za nuklearno medicino so diagnozo postavili v nekaj dneh, mu predpisali tablete, potem pa je moral še na operacijo. Doda, da kljub temu živi normalno življenje in lahko uživa tudi v športnih aktivnostih, ki bi se jim najtežje odrekel.
Žleza metuljaste oblike
Bolezni ščitnice so kljub pogostosti še vedno dokaj slabo prepoznane. Ob zgodnji prepoznavi in obravnavi bolezni strokovnjaki izpostavljajo tudi pomen uporabe jodirane soli, saj je ustrezna preskrba z jodom ključna za normalno delovanje in velikost žleze. Uporabe nejodiranih soli, kot je na primer himalajska sol, ne priporočajo. »Jodirana sol zagotavlja varen vnos ravno pravšnje količine joda, medtem ko nekateri preparati z veliko vsebnostjo joda, kot so morske alge, multivitaminski preparati, jodirana olja ali Lugolova raztopina, lahko celo povzročijo ali poslabšajo bolezni ščitnice,« razloži doc. dr. Katja Zaletel, predstojnica Klinike za nuklearno medicino na UKC Ljubljana.
Kot pojasnjuje, je žleza ščitnica majhna endokrina žleza metuljaste oblike, ki se ovija okrog sapnika tik pod Adamovim jabolkom. Ščitnični hormoni urejajo rast, razvoj, procese presnove in porabo energije v skoraj vseh telesnih organih in tkivih. Njihovo pomanjkanje lahko povzroča hude motnje v razvoju možganov in telesnem razvoju pri plodu in otroku, pri odraslem pa različne sistemske težave, kot so kronična utrujenost, zvišan holesterol, bolezni srca in ožilja, motnje prebave, ginekološke bolezni, težave pri zanositvi in težave med nosečnostjo, porodom in dojenjem.
Pogost vzrok avtoimunske bolezni
Najpogostejši vzrok za motnje v delovanju ščitnice so avtoimunske bolezni. Te največkrat potekajo kot kronični limfocitni tiroiditis oziroma Hashimotov tiroiditis, kjer tkivo ščitnice postopno propade, bolniki imajo zvišana ščitnična protitelesa, izid pa je običajno zmanjšano delovanje ščitnice. Redkejša je bazedovka oziroma Gravesova bolezen, kjer ščitnična protitelesa stimulirajo tvorbo hormonov in povzročajo povečano delovanje žleze.
K zmanjšanemu delovanju ščitnice so bolj nagnjene ženske, še zlasti okrog 50. leta starosti. Ker k temu v kar 80 odstotkih pripomorejo dedni dejavniki, je dobro na možnost bolezni pomisliti tudi pri najbližjih sorodnikih bolnika, opozarja Zaletelova. Prehodno zmanjšano delovanje ščitnice je pri od 5 do 10 odstotkih žensk opazno tudi v poporodnem obdobju, pogosto je razlog pomanjkanje joda v hrani, spomni Zaletelova. Simptomi zmanjšanega delovanja ščitnice se običajno razvijajo počasi in so lahko več mesecev skoraj neopazni. Kazati pa se začnejo z utrujenostjo, pridobivanjem telesne teže, zaprtjem, znižanjem glasu, občutljivostjo na mraz, otekanjem obraza in oči, tanjšanjem las in dlak, močnejšimi menstrualnimi krvavitvami...
Za izboljšanje stanja je vedno potrebno najprej prepoznati in zdraviti osnovno bolezen, ki je hipotirozo povzročila, pove zdravnica in razloži, da je treba pri trajni okvari ščitnice hormone nadomeščati in redno nadzorovati njihovo raven vse življenje. Ob prehodni motnji posebni ukrepi pogosto niso potrebni, v poporodnem obdobju hormone običajno nadomeščajo za krajši čas. Če je vzrok v pomanjkanju joda, je za ozdravitev ključna ustrezna prehrana.
Bolezen poslabša kajenje
Najpogostejši vzrok čezmernega delovanja ščitnice je bazedovka, ki se pogosteje pojavlja pri ženskah, zlasti okrog 40. leta starosti. Več kot polovica bolnikov ima težave z očmi, kot so otekline, izbuljenost, bolečine ali tiščanje pri premikanju zrkel, v hujših primerih se lahko pojavijo dvojne slike ali je celo ogrožen vid. Tudi ta bolezen je povezana z dednimi dejavniki, pomembno jo lahko poslabša kajenje. Bolezen je lahko tudi posledica vnetja ščitnice, relativno pogosta je v poporodnem obdobju. Bolniki lahko hujšajo, imajo pospešen ali celo nereden srčni utrip, drhtijo jim roke, čezmerno se znojijo, slabo prenašajo povišano temperaturo okolja, opažajo mišično šibkost, imajo neredne menstruacije, občutke tesnobe, so nemirni in nespečni, pogosteje odvajajo blato.
Čezmerno delovanje ščitnice zdravijo s tirostatiki, ki zavirajo nastajanje ščitničnih hormonov, radioaktivnim jodom, redko pa del ščitnice ali celotno ščitnico odstranijo operativno. Številni bolniki si po zdravljenju povsem opomorejo, pri določenih boleznih pa se lahko hipertiroza ponovi.
