Kaj se je dogajalo s Slovenijo na najpomembnejši tekmi turnirja?

Zaostanek treh golov ob polčasu je bil realno dosegljiv. Ne vem, kakšen je bil vzrok slabega začetka drugega polčasa. Naša želja po uspehu je bila velika, a enostavno ni šlo. Najprej smo prejeli preveč golov po sredini. Ko smo ta del zaprli, smo prejemali gole s kril. Danci so bili v primerjavi s prejšnjimi tekmami zelo razigrani. Vse se jim je izšlo po željah.

Vam se ni izšlo nič.

Prvi polčas je bil vendarle dober, a prejeli smo veliko preveč golov, za nameček sta se v drugem polčasu razigrala oba danska vratarja. Ko eni ekipi steče in deluje kot stroj, jo je težko ustaviti. Mi smo bili takšni v prvem delu turnirja. Zgodil se je slab dan.

Ali vas je ustavil urok četrtfinala?

Nihče nam ne more očitati, da si nismo želeli zmage. Naleteli smo na tekmeca, ki je bil boljši. Igra nam ni stekla, kot smo si želeli, vendar smo se borili in dali vse od sebe. V prvem polčasu so danski krožni napadalci dosegali gole s streli pod stičišče prečke in vratnice, česar se ne vidi vsak dan. Njim je vse steklo, nam skoraj nič.

Kako veliko je vaše razočaranje po takšni tekmi?

Težko opišem z besedami. Najbolj razočarani smo igralci. Dva meseca smo bili ločeni od družin, trudili smo se za skupni cilj, ki je bil polfinale.

Olimpijske igre ste prvič doživeli v Atenah leta 2004. Ali je mogoča primerjava z Riom 2016?

Ne. V Atenah je bilo od začetka vse drugače, saj nismo imeli možnosti za velik dosežek. Tukaj smo konkurenčni.

Po čem vam bodo v spominu ostale prve olimpijske igre v Južni Ameriki?

Kocine mi gredo pokonci. Bili smo resnično prava ekipa, prikazali smo odlične predstave, ki jih je videl ves svet. Po zadnji tekmi z Dansko nam nihče ne more očitati, da smo imeli srečo, saj smo pet tekem v skupini odigrali na visoki ravni. Slovenija ima prepoznavno igro in v prihodnosti lahko naredimo še velike stvari. Čeprav smo izgubili zadnjo tekmo turnirja, ni vse le črno. Treba je ostati miren in graditi na tem, da takšnega spodrsljaja ne bo več.

Pred vami je nov izziv s svetovnim prvenstvom, ki bo prihodnje leto v Franciji.

A olimpijske igre so vendarle nekaj posebnega. Imeli smo lepo priložnost, želja vseh nas po uspehu je bila izjemno velika. Po tihem smo si želeli olimpijske kolajne. Kriterij sodnikov je bil tako oster, kot da igramo košarko. Kaj takšnega še nisem doživel. Glede na veliko število izključitev smo imeli sloves grobe ekipe, a smo bili daleč od tega. Očitno je to nov trend v rokometu. Sodniški kriterij ni edini razlog za poraz, je pa eden izmed njih.

Ali boste še del slovenske rokometne zgodbe v Tokiu 2020?

Seveda. Sem zelo motiviran za nove izzive. Če bom le zdrav in če bom igral na visoki ravni.