V Planinski zvezi Slovenije (PZS) so objavili oceno uspešnosti planinskih koč in ugotovili, da je sezona v večini koč približno enaka povprečju zadnjih petih let. »Pri številu nočitev sta dve tretjini koč na ravni petletnega povprečja,« je povzel Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec gospodarske komisije PZS. Razloge pripisuje slabšemu vremenu v maju in juniju. Pa je morda poleg vremena razlog tudi v odnosu nekaterih oskrbnikov koč do planincev?
Ko oskrbniki ne želijo rezervirati postelj
»Minulo soboto smo klicali več koč in poskušali dobiti proste postelje v noči z nedelje na ponedeljek. Zavedali smo se, da smo pozni in zato bi bili zadovoljni tudi s prostorom na tleh jedilnice,« je pripovedoval planinski navdušenec Jure. Relativno dobro pozna slovenske planine pa tudi koče. »Na Koči pri Triglavskih jezerih so nam rekli, da ni prostora,« je povedal in nadaljeval, da s tem niso imeli težav – še naprej so iskali prenočišče in prilagodili svojo pot. »V tej koči smo se nato ustavili na kosilu. Oskrbnik ali zaposleni je pristopil do nas in povprašal, od kod smo prišli in kam gremo. Ko je ugotovil, da se popoldan preveša v zgodnji večer, mi pa imamo še kar nekaj poti pred seboj, nas je presenetil z vabilom, naj ostanemo tam, ker imajo še nekaj prostih postelj,« je pripovedoval Jure. Seveda so mu povedali, da so prav to načrtovali, a jim je on sam rekel, da ni več prostih postelj. »Na to se je odzval z besedami, da to velikokrat rečejo po telefonu, da se zavarujejo,« je sklenil Jure. Jezen je bil, ker so zaradi takega odnosa morali prilagoditi pot.
»Nekaj podobnega se je v tej koči zgodilo tudi nam,« je nadaljeval planinec, ki se prav tako ni želel izpostavljati. »Ko smo bili na poti proti koči, smo poklicali za prosto posteljo. Rekli so nam, da je prostih le še nekaj ležišč v skupnem prostoru, ki smo jih tudi rezervirali. A ko smo prišli, so nam povedali, da imajo pravzaprav prosto še zasebno sobo, ki nam je niso želeli ponuditi, če slučajno ne bi prišli,« je povedal sogovornik.
»Mogoče je, da se je to res zgodilo,« je odgovoril Aleš Jenko, tajnik Planinskega društva Ljubljana Matica, ki ima v lasti omenjeno kočo v zavetju Triglavskih jezer, poleg te pa še Dom na Komni in na Kredarici ter Kočo pri Savici in v Kamniški Bistrici. »Vam pa povem drugo plat zgodbe – zaposleni so to naredili, ker so jih izkušnje naučile, da ljudje rezervirajo, potem pa ne pridejo. Ne tujci, ti so v 99 odstotkih zanesljivi, Slovenci. Oskrbniki tudi puščajo manjši del kapacitet prost za nenapovedane goste,« je pripovedoval Jenko. Oskrbniki vseh teh koč so zaposleni v društvu in gre za strokovno usposobljen kader.
Rekla jim je, naj gredo v dolino
A slabe izkušnje planincev niso omejene na omenjeno kočo. Naslednja prigoda je iz Koče pri Krnskih jezerih, ki je sicer ena najbolj obleganih. »Ura je bila petnajst do sedmih zvečer, ko smo v prvem avgustovskem koncu tedna prišli do koče. Vprašali smo za prosto posteljo, ki je ni bilo. Nič hudega, smo rekli, imamo spalne vreče, spali bomo v jedilnici. A oskrbnica je odgovorila, da je ura šele petnajst do sedmih zvečer in da imamo – po šestih urah in pol hoje – še vedno dve uri časa, da pridemo do doline,« je razložil Jure.
Planinske koče, zavetišča in bivake – teh je v Sloveniji 179, od teh 164 oskrbovanih – sicer upravljajo planinska društva (PD). Ta tudi z razpisi izbirajo oskrbnike, kjer pogosto ne zahtevajo posebej usposobljenega kadra. »Za oskrbniško ekipo na Krnskih jezerih sicer vem, da je po mnenju PD Nova Gorica, ki jo upravlja, delala negospodarno in realiziral prihodek, nižji od pričakovanega, zato so jo predčasno zamenjali in kočo ponovno oddali paru, ki je zanjo skrbel pred leti,« je povedal Prašnikar. Katera ekipa je za kočo skrbela v času slabe izkušnje našega sogovornika, ni bilo mogoče natančno ugotoviti, saj se je menjava zgodila prav v času neprijetnega dogodka. S pritožbami planincev se sicer spopadajo PD sama, zgolj nekatere od teh pridejo na naslov PZS.
Sistem je sicer že leta enak; PD objavljajo nove razpise za oskrbnike, ko se starim izteče najemni rok. Vsako leto znova iščejo kakšnih deset ali petnajst oskrbnikov. O povprečni ceni najema je težko govoriti, saj so si tudi planinske koče med seboj zelo različne, a tako čez palec se povprečna najemnina giba med 500 in 600 evrov mesečno. Najemniki krijejo še stroške, presežek prihodkov, ki ga dobijo od gostinstva in nočitev pa ostane njim. Za investicijska vlaganja v koče poskrbijo PD s prihodki od najemnin.
