Zgodba je umeščena v leto 1951, ko sta bila mccarthizem in korejska vojna na vrhuncu, glavni junak Marcus Messner (Logan Lerman) pa je tik pred tem, da postane bruc na kolidžu Winesburg v Ohiu. Že uvodoma izvemo, da je Marcusov oče zelo zaščitniški, njegov strah za sina pa še potencira dejstvo, da se sinovi njegovih sorodnikov in znancev iz Koreje vračajo v krstah. Študij je seveda ena od možnosti, kako se izogniti vpoklicu, zato od Marcusa vsi pričakujejo, da bo blestel kot študent, se izognil vojni in na tak način pomiril svojega očeta.
Razlogi za Marcusovo pretirano samodisciplino so tako jasni, še preden pride na kolidž, kjer se skoraj obsesivno posveti študiju, izogiba se druženju z novimi sošolci, v slabo voljo ga spravljajo obvezni obiski tedenskih pridig (tisti, ki ne prisostvujejo pridigam, ne morejo diplomirati). Denar si služi z delom – kje drugje kot – v knjižnici, kjer njegovo pozornost pritegne sošolka Olivia Hutton (Sarah Gadon). Zaradi nje za trenutek pozabi na svoje načrte in jo povabi na zmenek, en večer pa je seveda več kot dovolj, da hormoni in najstniška zaljubljenost opravijo svoje. Čeprav njegov sostanovalec Olivio opiše kot »lajdro«, mati pa ga prosi, naj prekine z njo, ker »to ni pravo dekle zate«, se ji Marcus ne more odreči, njegova, prej tako zavidljiva samodisciplina pa se začne krhati, kar ga v končni fazi pripelje do dekanove pisarne. Srečanje z dekanom (igra ga odlični Tracy Letts) se izkaže kot prelomna točka za Marcusa, saj mu v dialoškem spopadu, v katerem se dekan izkaže kot poosebljenje vsega, kar je bilo narobe z Ameriko v 50. letih preteklega stoletja, ko so se morali »pravi Američani« boriti »s hudičem od zunaj in od znotraj«, popustijo vse zavore. Od tu do Marcusove izključitve ni več daleč, očetovi strahovi, ki so se zdeli na začetku filma neupravičeni, pa se na koncu uresničijo.
Čeprav je Ogorčenje Schamusov režijski prvenec, je že od prvega prizora očitno, da gre za delo zrelega avtorja. Režiser Marcusovo zgodbo poda skozi subjektivno perspektivo (na koncu ugotovimo, da gre za njegove spomine, pomešane z neuresničenimi sanjami), vendar ves čas ohrani distanco do junaka in njegovega pogleda, saj z detajli in mestoma komaj opaznimi namigi razkriva dvojnosti dogajanja, ki se jih najstniški lik ne zaveda vedno. Tako po eni strani poustvari družbenopolitično ozračje 50. let v ZDA, ko je bila konzervativna morala še vedno tista, ki je določala, kaj je sprejemljivo in kaj ne, po drugi strani pa skozi Marcusa pokaže intimno sliko tistih zadnjih trenutkov mladostne naivnosti, ko so stvari, kot je prepovedana ljubezen, še vedno lahko usodne.
