Letala, ki so se nad marino Gloria spuščala na bližnje letališče Santos Dumont, so skupaj s helikopterji s televizijskimi snemalci povzročala gromozanski trušč, ki pa ni mogel preglasiti vriskov in krikov radosti v slovenskem taboru, potem ko je jadralec Vasilij Žbogar v regati za kolajno le še potrdil osvojitev drugega mesta, na katerem je bil od prvega dne. Čeprav so bile le minimalne možnosti, da bi 40-letni Izolan ostal brez tretje olimpijske kolajne v karieri, je bil pred včerajšnjim sklepnim dejanjem kljub obilici izkušenj izredno nervozen.
»Za menoj je eden najtežjih dni v življenju. Ves teden sem dobro jadral in nosil modro majico za drugo mesto. V regati za kolajne nisem mogel nič več dobiti, lahko pa bi teoretično še izgubil odličje. Prost dan v ponedeljek se je vlekel v nedogled. Odšteval sem minute in sekunde ter imel občutek, da dneva ne bo nikoli konec. Vsaj spal sem dokaj dobro. Zjutraj sem pojedel nekaj banan in spil veliko tekočine. Ko sem nervozen, težko jem,« je pripovedoval Vasilij Žbogar. Olimpijski nastop je bil za Izolana takšen stres, da je shujšal pet kilogramov – s 100 na 95 kilogramov – saj je v dneh, ko je pihal močan veter, pokuril od 12.000 do 16.000 kalorij.
V zalivu Gloria se je počutil kot doma v Izoli
»V finalni regati sem po dobrem startu ubral taktiko iz prejšnjih dni. Le kontroliral sem tekmece, bil v zlati sredini in pazil, da nisem delal napak, kakršne so počeli tekmeci, ki so tako odpadali iz boja za kolajne. V zalivu Gloria, kjer ni veliko valov, sem se počutil kot doma v Izoli. Ko smo bili v prejšnjih regatah na odprtem morju na Atlantiku, je bilo zaradi visokih valov psihično in fizično naporno,« je zadnje dejanje na jadralnem polju v Riu opisal Žbogar.
Odločno je zatrdil, da so bile to njegove zadnje olimpijske igre, ni pa še vedel, ali je bilo to njegovo zadnje jadralsko tekmovanje, medtem ko je vodstvo slovenske olimpijske odprave nazdravljalo uspehu. »Če me vprašate zdaj, bom rekel, da ne bom več jadral. Jadrnica je parkirana na kopnem in se je ne bom niti dotaknil. Zdaj je čas za proslavljanje. Upam, da mi bo ekipa sledila na zabavi. Ves teden sem čutil, da veliko ljudi v Sloveniji, zlasti na obali, spremlja moje nastope. Podpora je bila resnično velika. Da so Slovenci zadovoljni, sem še toliko bolj vesel,« so kar vrele besede iz Žbogarja.
Ko je primerjal tri kolajne, je dejal, da ima posebno mesto prva (bronasta) iz Aten 2004. Spremenila mu je življenje, saj je bilo na bančnem računu več denarja, kar mu je prineslo večjo sproščenost v življenju. Druga (srebrna) iz Pekinga 2008 je bila potrditev tekmovalne kakovosti in zrelosti. Tretja iz Ria je posebna, saj jo je dosegel v drugem tekmovalnem razredu. Na svetu so le redki jadralci, ki so osvojili olimpijske kolajne v različnih tekmovalnih razredih. Včerajšnje srebro je zaradi zahtevnosti razreda finn jadralni doktorat v olimpijskih disciplinah. S tremi olimpijskimi kolajnami je stopil ob bok veslaču Luki Špiku in telovadcu Miru Cerarju, Iztok Čop ima štiri, telovadec Leon Štukelj pa šest olimpijskih odličij.
Po pritožbi Japonk razočaranje za Veroniko Macarol in Tino Mrak
Ko se bo Žbogar vrnil v Izolo, bo priredil veliko zabavo. Nato bo odvezal družinsko jadrnico, nanjo vkrcal družino in plul po Jadranu tam, kjer ga nihče ne bo videl ali prepoznal. A tudi ko ni na tekmovalnem plovilu, hoče imeti na barki glavno besedo. Krmila ne prepušča nikomur drugemu razen ženi. Čeprav na morju preživi več časa kot na kopnem, ima morsko bolezen, ko je na večjih plovilih. »Velikokrat mi je bilo slabo, a še nikoli nisem bruhal. Nisem edini s tovrstnimi težavami. Tudi drugi izkušeni jadralci imajo morsko bolezen in bruhajo,« je razkril še eno skrivnost iz svojega življenja.
Slovenija bi morala danes imeti še eno možnost za olimpijsko medaljo. Veronika Macarol in Tina Mrak sta v razredu 470 po desetih plovih pred regato za medalje držali tretje mesto. Na njuno vožnjo sta se pritožili Japonki Ai Kondo Jošida in Miho Jošioka, zato sta bili slovenski jadralki diskvalificirani v osmem plovu, zdrsnili sta na 7. mesto.
Kakšni so preobrati v finalni regati, so najbolj občutili Hrvati. Tonči Stipanović je imel v razredu laser zlato že skoraj okrog vratu, a je zapravil deset točk prednosti in se moral zadovoljiti s srebrom. V razredu finn je imel Ivan Gaspić Kljaković na dosegu roke bron, a je z zadnjim mestom zdrsnil na peto mesto.
