»Katoličani so prizadeti in odzvali so se tako, da so množično prišli v Lurd,« pravi eden od organizatorjev romanja. Več kot 500 vojakov in policistov je varovalo ter tudi pregledovalo približno 25.000 romarjev, večinoma Francozov, med glavno praznično procesijo pa so nebo preletavali helikopterji.
Kot se dogaja vse leto, so nekateri invalidi, slepi in drugi bolniki prišli tudi zato, ker upajo, da bodo čudežno ozdraveli. To osrednje romarsko središče je nastalo po letu 1858, ko naj bi se tam Marija prikazovala štirinajstletni pastirici. Petnajstega avgusta pa običajno v Lurdu ni slovenskih skupin, ker se slovenski verniki ob tem prazniku slovesne maše raje udeležijo v svoji župniji ali v enem od domačih Marijinih svetišč, kot je na Brezjah.
Tokrat so med mašami v Lurdu duhovniki molili za žrtve terorističnih napadov v Franciji. »Gospod, ozri se na Francijo, ki jo je od januarja 2015 prizadelo toliko trpljenja in ji tudi v prejšnjem mesecu ni bilo prizaneseno,« je med ponedeljkovo slovesno mašo v Lurdu dejal lyonski kardinal Philippe Barbarin. Tega že od lani obtožujejo, da ni dosledno ukrepal proti pedofilskim duhovnikom.
Zaslužek z romarji
Notranji minister Bernard Cazeneuve je med sobotnim obiskom Lurda, ki ni bil verske narave, opozoril, da je možnost terorističnega napada zelo velika. Grožnja naj bi bila toliko večja, ker je osrednja romarska cerkev zelo lahko dostopna z več strani. Nekateri lastniki trgovin v Lurdu so bili jezni, ker so zaradi varnosti zaprli ceste in parkirišča ob njihovih lokalih, tako da so bili ob zaslužek. Ker romarji prihajajo vsak dan in vse leto (v naslednjih tednih bo prišlo več slovenskih skupin), se lokalne oblasti še naprej bojijo terorističnega napada, ki bi povzročil upad obiska. Kar 85 odstotkov zaposlitev v Lurdu, ki je po številu nočitev v hotelih za Parizom drugi najbolj obiskan kraj v Franciji, je namreč odvisnih od romarjev.
V dveh mesecih so se v Franciji zgodili trije teroristični napadi. Različnost teh napadov, različne žrtve – 13. junija dva policista, 14. julija turisti v Nici, 26. julija duhovnik – in različni kraji, vse to kaže, da jih je zaradi nepredvidljivosti težko preprečiti. Povsem realistično je pričakovati, da bi se lahko kmalu zgodil nov napad. Zato so v številnih francoskih mestih odpovedali prireditve, zlasti ognjemete, glasbene, filmske in gledališke festivale na prostem. A ne povsod. Tudi za Lurd so nekateri zahtevali, da bi za 15. avgust odpovedali množično romanje.
Najhuje je terorizem gospodarsko in tudi sicer prizadel Lille. Doslej je bila vsako leto v začetku septembra v tem mestu na severu Francije velika prireditev s prodajo starin, na kateri je sodelovalo 10.000 prodajalcev, obiskalo pa jo je več kot 2 milijona ljudi. Ta velik ljudski praznik in simbol veličastne tradicije, ki sega v srednji vek, je zdaj nenadoma postal simbol grožnje in velika zmaga terorizma. »Ne morem tvegati smrti na desetine ljudi,« je v začetku avgusta dejala socialistična županja Lilla Martine Aubry. Na konferenci za novinarje je dejala, da gre za »bolečo« odločitev: »Vsa sem iz sebe, pretresena!« Prefekt departmaja, kjer je Lille, pa je pojasnil: »Ob tej grožnji terorističnih napadov ne moremo zagotoviti varnosti. Raje tvegam jezo tistih, ki jim gre za prestiž ali ki bodo izgubili denar, kot jezo tistih, ki bodo izgubili svoje otroke.«
