Zaradi težav s širjenjem bakterije, ki je odporna proti večini antibiotikov, so morali v UKC Maribor v četrtek uvesti drastičen ukrep. »Zaradi povečanega števila nosilcev bakterije smo pred dvema dnevoma ustavili operativni program na kardiokirurgiji,« je včeraj razkril vodja mariborske klinike za kirurgijo prim. Jože Ferk. Prestaviti so morali pet načrtovanih ne nujnih operacij na srcu. Normalno delo naj bi kirurgi spet začeli v sredo. To je prvič, da so v UKC Maribor odpovedali operacije zaradi težav z odpornimi bakterijami.
»Bistveno je, da razlikujemo med nosilci odpornih bakterij in bolniki, ki so okuženi z njimi,« je včeraj opozorila strokovna direktorica dr. Darja Arko. »Nosilci nimajo bolezenskih znakov, bolniki pa so tisti, ki se z bakterijo okužijo in pri njih povzroči bolezenske znake.« Strokovna direktorica je pojasnila, da imajo opraviti z dvema oblikama obravnavane odporne bakterije, ki se je v Mariboru prvič pojavila septembra lani, ko so sprejeli dva bolnika iz reške bolnišnice. Bakterije CRAb-CP izloča poseben encim (karbapenemazo), zaradi katerega je odporna proti antibiotikom karbapenemom. Te zdravniki uporabljajo izključno takrat, kadar običajni ne učinkujejo. Trenutno imajo hospitaliziranih 13 bolnikov, ki so nosilci bakterije CRAb-CP, dva bolnika pa sta zaradi okužbe zbolela in ju zdravijo z antibiotikom colistin, ki je nekoliko toksičen, zato morajo izvajati ledvične teste.
Potrebovali bi prostor za bolnike z okužbami
»Število nosilcev in okuženih bolnikov ne narašča,« pravi Arkova. Se pa je povečalo število nosilcev manj odporne »sestrične« CRAb, ki ne izloča omenjenega encima, zato lahko okuženega bolnika zdravijo z nekoliko širšim naborom antibiotikov. Nosilcev te bakterije je v UKC Maribor ta čas 20. Je pa število hospitaliziranih pacientov – nosilcev bakterije – včeraj že upadlo, saj so jih pet odpustili v domačo oskrbo. Dr. Rajko Saletinger, vodja enote za obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Maribor, miri javnost. »Kot veste, smo se s prvimi primeri okužbe z bakterijo CRAb-CP soočili septembra lani. Ti bolniki gredo domov, se vračajo, kar pomeni, da ne pride do novih prenosov, temveč se število poveča zaradi prihoda že znanega nosilca v bolnišnično okolje.«
Bakterija CRAb se v UKC Maribor širi v perioperativni intenzivni terapiji in na kardiokirurškem oddelku. Arkova poudarja, da so odporne bakterije vsesplošen problem sodobne medicine, pojavljajo se v vseh zdravstvenih ustanovah. Kako in zakaj se v Mariboru širi omenjena bakterija, še ni povsem jasno, očitno pa se to dogaja nekje na omenjenih oddelkih oziroma v postopku premeščanja operiranih bolnikov med njima. »To še ne pomeni, da osebje slabo dela. Veliko okužb se lahko širi tudi z bolnika na bolnika, ker nekateri ne upoštevajo varovalnih ukrepov in se ne držijo navodil,« trdi direktorica.
Dejstvo pa je, da kadrovski in prostorski pogoji v UKC Maribor otežujejo ukrepanje. »Potrebovali bi novo enoto intenzivne terapije z vsaj desetimi posteljami, v katere bi namestili bolnike z okužbami,« pravi Ferk.
V sobi s šestimi bolniki gre hitro kaj narobe
Zaposlenim v bolnišnicah so na voljo podrobne usmeritve, kako ravnati pri higieni rok ali načinu namestitve bolnika. A realnost v slovenskih bolnišnicah to močno otežuje. »Enoposteljnih sob je zelo malo. V slovenskih bolnišnicah še vedno najdemo štiriposteljne ali celo šestposteljne sobe. Če je v eni sobi šest pacientov, je zelo težko zagotoviti, da med njimi ne bo prihajalo do fizičnih stikov. Zgodi se lahko tudi, da medicinska sestra, ki se takrat ravno ukvarja z enim bolnikom, skoči, da bi preprečila padec drugega bolnika v isti sobi, ki skuša ravno vstati. V takšni situaciji verjetno ne pomisli na razkuževanje rok,« ugotavlja predsednica nacionalne komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb dr. Viktorija Tomič. Neustrezni prostori lahko še tako zavzeto preprečevanje bolnišničnih okužb spremenijo v sizifovo delo, je opozorila. Poleg tega je v bolnišnicah premalo zaposlenih zdravnikov, medicinskih sester in tehnikov, kar prav tako otežuje obvladovanje okužb.
S težavami zaradi proti antibiotikom odpornih bakterij se sicer ukvarjajo povsod po svetu, je spomnila Tomičeva. »Ko v živem svetu mikrobov eno težavo zajezimo in obvladamo, se pojavijo nove. Bakterije namreč mutirajo in postanejo odporne proti drugim antibiotikom.« Zato pa je treba po njenih besedah vseskozi zmanjševati možnost za prenos bakterij. Na to je treba biti pozoren pri negi in zdravljenju pa tudi pri diagnostiki, je poudarila. Ravno pri trenutno aktualnih proti karbapenemom odpornih bakterijah pa še ni vse razjasnjeno, je pojasnila. »Ne le v Sloveniji, tudi drugje po svetu še ugotavljajo, kaj vse narediti, da bo ta problem pod nadzorom.«
Spomnila je še, da preprečevanje bolnišničnih okužb v slovenskem zdravstvu večinoma temelji na prostovoljnem delu strokovnjakov, ki se med delovnim časom sicer ukvarjajo z drugimi nalogami. Sama na primer vodi laboratorij za respiratorno mikrobiologijo na kliniki Golnik. Ker se kompleksnost težav z bolnišničnimi okužbami povečuje, bo treba to področje v prihodnje verjetno bolj profesionalizirati, meni Tomičeva.
