Že pred dvema letoma so občine Dravograd, Vuzenica, Muta, Radlje ob Dravi in Podvelka pristopile k skupnemu projektu oskrbe s pitno vodo v porečju Drave – tretji sklop z namenom, da ob vse pogostejših sušnih obdobjih poskrbijo za zanesljive vodne vire v vseh obdobjih in zaselkih. Projekt je že takrat nekatere župane razburjal, saj je cena s prvotnih 30 poskočila na skoraj 50 milijonov evrov, občine pa so, še preden je ministrstvo potrdilo, da bo projekt lahko sofinanciran tudi iz kohezijskega sklada, projektantom plačevale drage storitve in se zadolževale. Konec letošnjega marca je občina Dravograd kot nosilka omenjenega projekta z izvajalcem, podjetjem Riko, podpisala pogodbo o začetku del, ki se bodo začela v Podvelki in Dravogradu. Zadnja naj bi prišla na vrsto Muta, kjer pa imajo največje pomisleke tako občani kot tudi župan Mirko Vošner in so že razmišljali tudi o tem, da bi iz projekta izstopili, a so jim iz Dravograda zažugali, naj o izstopu ne razmišljajo, ker jih bo to (pre)drago stalo.
Ostali v projektu, a s svojimi zahtevami
»Zato smo ostali v projektu, a postavili nekaj svojih zahtev,« pravi muški župan, ki zdaj sam vodi nekatere aktivnosti na območju občine in spreminja nekatere elemente projekta. »Sledimo usmeritvam, ki smo jih sprejeli že lani in namesto pri črpališčih, ki bi zagotavljala pitno vodo na našem teritoriju, vztrajamo pri gravitacijskih vodnih virih, ki nam jih projektantsko podjetje tudi že projektira. Skozi Muto bo tako tekel povezovalni vod, ki ga načrtujemo z vsaj tremi oziroma štirimi gravitacijskimi vodnimi viri na višini od 800 do tisoč metrov, s sedmimi ali osmimi litri dodatnih vodnih virov pa bomo gravitacijsko vodo imeli zagotovljeno,« razloži Vošner. Prav zdaj na Muti od občanov za to pridobivajo tudi služnostne pravice.
Direkcija za vodo že dala zeleno luč za vodo iz Avstrije
Ob tem pa se župan kljub pomislekom mnogih za vodo pogaja tudi z Avstrijci. Župan zagotavlja, da je to za Muto dobra kupčija, če ne kar vzorčni pozitivni precedens, ki dokazuje, da se je mogoče za vodo dogovoriti tudi na mednarodni ravni. A o tem dvomi celo priznani strokovnjak s področja geologije Peter Kralj. »Če bodo Avstrijci Korošcem prodajali vodo, bodo oni odločali tudi o ceni,« opozarja. A Vošner zagotavlja, da bo vse zapisano v pogodbi, ki bo meddržavna in podpisana med fizično osebo na avstrijski in pravno osebno na naši strani, torej občino. »Cena bo določena v klavzuli, koncesnina pa bo bistveno nižja od tiste za črpanje vode iz podtalnice Drave,« zatrjuje Vošner, ki načrtuje, da bo pogodba z Avstrijci podpisana v prihodnjih 14 dneh. »Dejansko smo previdni. Potem ko smo že dobili soglasje naše direkcije za vodo in zeleno luč avstrijskega okrajnega deželnega glavarstva, ki je edino pristojno za soglasje v primeru, ko gre za pretok vode do pet litrov na sekundo, smo pogodbo poslali v vpogled še ministrstvu za zunanje zadeve, saj gre vendarle za dogovor na meddržavni ravni,« je pojasnil Vošner.
Udarec tudi za industrijo
Projekt oskrbe z vodo na Koroškem je po Kraljevem mnenju pod vprašajem tudi zato, ker je vode na tem območju dovolj, zdaj pa se obeta tudi, da bi jo lahko kupovali od Avstrijcev, če bi bilo treba. Opozarja, da so nekateri projekti dobičkonosni le za projektante in izvajalce, ne pa dejansko za ljudi. »Začelo se je že z rižanskim, nadaljevalo z belokranjskim, končalo pa s pomurskim vodovodom, zaradi katerega bodo cene vode na položnicah občanov višje za deset- do 15-krat,« opozarja Kralj. In dodaja, da če lahko občine še dajo subvencije občanom, jih industriji ne morejo, zato bo to za industrijo nepredstavljiv udarec. Kot dodaja, pa je treba v končno ceno všteti tudi amortizacijo.
Civilna iniciativa: Vode je trikrat preveč
»Mi imamo vode trikrat več, kot je potrebujemo, kar so pokazale tudi zadnje meritve pretoka,« pa že ves čas poudarja Bogdan Ribič iz civilne iniciative Muta. Zato tudi meni, da bo cena za občino na koncu previsoka, občina pa bo strošek prevalila na občane.
