IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti bo skupaj s partnerji letos osmič zapored podelil nagrade in priznanja za družbeno odgovornost podjetjem in posameznikom. Koliko podjetij v Sloveniji bi lahko označili kot družbeno odgovorne organizacije, ni mogoče natančno reči, meni mag. Anita Hrast, direktorica IRDO. Družbeno odgovorno podjetje mora izpolnjevati zakonodajne obveznosti, zagotavljati ekonomsko osnovo za delovanje in razvoj, poslovati etično in se tudi filantropsko udejanjati.
»Svoja družbeno odgovorna dejanja mora izvajati uravnoteženo ob zavedanju medsebojne soodvisnosti in celovito. To pomeni skozi vse svoje procese, izdelke in storitve. Zlasti na osrednjih temah družbene odgovornosti, kot jih omenja certifikat ISO26000 iz leta 2010, naj bi podjetja izkazovala svojo družbeno odgovornost. To pomeni v odnosu do okolja, do zaposlenih, do kupcev in dobaviteljev, pri vodenju, vključevanju v skupnost, s poštenimi poslovnimi praksami in ob upoštevanju človekovih pravic,« našteva Hrastova.
To na primer ne pomeni, da podjetje na eni strani ne daje plač zaposlenim, na drugi pa na primer vlaga v umetniška dela, ali pa da daje donacije za otroke, hkrati pa onesnažuje okolje. Družbeno odgovorno podjetje – njegovi lastniki, vodstvo in zaposleni ter poslovni partnerji tega podjetja – se zavedajo, da je vlaganje v družbeno odgovornost predvsem njihovo delo, ki prinaša tako njim kot družbi številne koristi. Koristi od tega so za družbo manj onesnaženo okolje, gospodarska rast, boljše socialne razmere, več možnosti za zaposlitev. Podjetje ima v ožjem in širšem okolju boljši ugled, ki prinaša večjo lojalnost zaposlenih, večji inovacijski naboj, manj absentizma, višjo učinkovitost pri delu, boljše poslovne partnerje, več možnosti sodelovanja s skupnostjo, kar se na koncu kaže tudi v večji dobičkonosnosti podjetja. »Takšno podjetje tudi pritegne boljši kader in boljše poslovne partnerje, vse skupaj neposredno vpliva na boljše poslovanje podjetja. Posameznik, ki je v takšnem podjetju zaposlen, je seveda ponosen na podjetje in svoje delovno mesto. V družbeno odgovornem podjetju namreč skrbijo za njegovo dobro počutje na delovnem mestu, mu zagotavljajo pravo razmerje med delovnim in prostim časom, razumejo njegove družinske razmere in mu pomagajo k osebni in poslovni rasti, tudi s krepitvijo timskega dela in z izobraževanjem, nagradami,« ocenjuje direktorica IRDO.
Zadovoljen zaposleni vse to prenaša tudi na družino kot najmanjšo družbeno celico in posredno na celotno družbo. Ob tem se seveda vedno znova postavlja vprašanje, kdo naj bo v podjetju ključen pri vzpostavljanju družbeno odgovorne poslovne kulture podjetja. Hrastova pravi, da za »svoja dejanja odgovarja vsak posameznik, ne glede na to, ali je lastnik, zaposlen, brezposeln, menedžer… Čim večjo moč ima nekdo, tem večjo ima tudi odgovornost. Če se vodilni v podjetju ne zaveda pomena družbene odgovornosti, če njegove osebne vrednote k temu niso naravnane, ta koncept v podjetju tudi težko preživi ali sploh zaživi, saj ga glava podjetja noče razumeti ali pa ga ne razume. Tako kažejo naše izkušnje.«
Družbeno odgovorna podjetja imajo med svojimi zaposlenimi večinoma veliko ljudi, ki koncept družbene odgovornosti razumejo in ga udejanjajo v praksi. Zlasti pa imajo vodje, ki so to pripravljeni sprejeti in omogočiti, da se to v podjetju načrtuje, izvaja in o tem tudi poroča.
Družbeno odgovorna podjetja so se organizirala v Poslovni klub Horus, ki je bil ustanovljen kot neformalna oblika mreženja lani junija, vendar v celoti svojega delovanja še ni zaživel tako, kot so si zamislili. Junija letos so za dosedanje prejemnike priznanj horus, nagrad, ocenjevalce in druge izpeljali prvo izobraževanje za pridobitev certifikata za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj, izpit za certifikat pa je opravilo šest udeležencev od devetih vključenih. Izobraževanje bodo jeseni ponovili v Ljubljani ter tako ponudili novim kandidatom možnost za pridobitev tega certifikata.
Zakaj je certifikat pomemben? Ker je to področje vedno bolj zanimivo za podjetja, tudi slovenska. V svetu imajo namreč vsak dan razpisana številna nova delovna mesta z nazivom vodja za družbeno odgovornost, včasih dodajo še naziv za trajnostni razvoj. O tem področju je torej treba vedeti veliko, da ga lahko pravilno organiziraš in vodiš v podjetju ali ustanovi. To postaja že samostojno delovno mesto, ne le podaljšana roka oddelka za odnose z javnostmi, oddelka za trženje ali kadrovskega, razvojnega oddelka.
»V dvanajstih letih dela inštituta IRDO spremljamo skozi naše raziskovalno delo, kako se koncept družbene odgovornosti skozi leta in na različnih trgih razvija in vse bolj uveljavlja. Celo standard na tem področju smo že dobili, sicer za zdaj bolj kot smernice delovanja. Vsekakor pa se je treba o tem področju izobraževati, si izmenjati izkušnje in se povezovati ter se učiti od dobrih in tudi slabih praks drugih,« je prepričana Hrastova.
