Ko nastopi kriza, se ustavi trgovina. Tako nekako bi lahko razumeli dogajanja v zadnjih sedmih, osmih letih v Evropi, pa tudi pri nas, ko je varčevanje na vsakem koraku dodobra oklestilo tudi prodajo vozil. A vse skupaj za seboj potegne še eno dejstvo: novih vozil je manj, kar pomeni, da je starejših na naših cestah vse več. Ta pa so lahko problematična tako z ekonomskega kot varnostnega in seveda okoljevarstvenega vidika. Kajti ne le da zaradi slabih razmer trpi prodaja, tudi vzdrževanje takrat postane »nepotreben strošek«.
Z menjavo političnega sistema se je v začetku devetdesetih let pri nas marsikaj spremenilo, med drugim se je korenito prenovil in pomladil vozni park. Takrat je avtomobilska industrija pri nas in v vsej Evropi cvetela, a krivulje prodaje so se nato konec prvega desetletja novega tisočletja obrnile navzdol. Šele v zadnjem letu ali dveh industrija malce bolj optimistično gleda na prihodnost, a do korenitejše spremembe starostne strukture voznega parka pri nas bo minilo še zelo veliko časa, ki bo moral biti predvsem nekrizen.
EU nam beži
Število vozil v Sloveniji je sorazmerno dobro popisano in evidentirano, a vendar prihaja do različnih podatkov o starosti vozil. Po podatkih statističnega urada je bilo na osnovi matičnega registra vozil konec leta 2015 v Sloveniji registriranih skoraj 1,438.000 cestnih vozil, osebnih avtomobilov pa skoraj 1,079.000. Število osebnih avtomobilov se je v zadnjih petnajstih letih najbolj povečalo v zasavski statistični regiji, in sicer za 58 odstotkov. »Povprečno so po naših podatkih najstarejša vozila na cestah v Ajdovščini, Metliki in Črnomlju, najnovejša pa v Celju, Domžalah in Ljubljani, kar je glede na kupno moč tudi pričakovati. Več kot 70 odstotkov teh vozil je bilo kupljenih v Sloveniji, čeprav se trg uvoženih vozil v zadnjih letih krepi. Opažamo, da so vozila starejših letnikov v večini primerov solidno vzdrževana, se pa včasih lastniki odpovedo ceni kakovostnega vzdrževanja prav zaradi starosti in se zato kilometrina na starejših vozilih še bolj pozna,« je povedal Uroš Mihelčič, produktni specialist pri Summit Motors Ljubljana. Matjaž Varl, ki v podjetju Porsche Slovenija skrbi za tržne analize, dodaja, da je bila po njihovih podatkih v letu 2013 povprečna starost avtomobila v Sloveniji 9,1 leta, leto pozneje 9,4, lani pa 9,7 leta. Za primerjavo: v EU je povprečno osebno vozilo staro 9,3 leta, še leta 2006 je bilo manj kot 8,4 leta, vsega skupaj pa je v 28 državah Evropske unije trenutno na cestah skoraj 253 milijonov osebnih avtomobilov, od česar jih je malo več kot polovica opremljena z dizelskim motorjem.
Na enega novega pride 20 starih
Na vsak nov osebni avtomobil je v Sloveniji registriranih približno 20 starih osebnih avtomobilov, posledice krize pa se vidijo tudi tukaj. Še v letu v letu 2008 je bilo na vsak nov osebni avtomobil registriranih približno 13 starih. Konec leta 2014 je bilo okoli 26 odstotkov cestnih vozil starih največ 5 let, okoli 37 pa jih je bilo starih najmanj 12 let ali skoraj 50 odstotkov več kot v letu 2008. Trend je torej več kot očiten. Zanimivi so tudi podatki o porazdeljenosti vozil po občinah v Sloveniji. Daleč največ, 156.331, jih je v Ljubljani, sledijo Maribor z 52.029, Koper 31.169 in Kranj z 29.444 vozili. Povprečna starost osebnih avtomobilov je bila leta 2014 najvišja v večini obmejnih občin, razen na severu Slovenije. Sicer pa v slovenskem voznem parku med najbolj priljubljenimi znamkami na vrhu ostaja Renault, ki jih je največ na naših cestah, malo več kot 190.000, na prvem mestu pa je trdno zasidran model clio.
Problem s staranjem voznega parka je, kot že omenjeno, varnost, saj mnogo voznikov hitro »izračuna«, da se vzdrževanje prestarega vozila ne izplača več, kar je seveda več kot napačno mnenje. Ravno pri starejših vozilih je redno in kakovostno vzdrževanje najpomembnejše, saj je le tako dovolj varno, ne nazadnje mu s tem tudi podaljšujemo življenjsko dobo. »Pri Renaultu in Dacii opažamo vedno večjo zavest o pomembnosti strokovnega rednega vzdrževanja, kar se vidi tudi pri naraščanju sklenjenih dolgoletnih pogodb o vzdrževanju. Problematično pa je lahko stanje vozil, ki jih lastniki bolj ali manj dobro servisirajo drugače – pri nepooblaščenih serviserjih ali celo v domači garaži. Za taka vozila, ki pač ne pridejo k nam, sami nimamo podatkov, saj takih vozil ne moremo spremljati,« so povedali pri Renaultu Slovenija.
Alternativnih vedno več
Pri voznem parku je treba izpostaviti še novejše trende – počasi se namreč tudi na naš trg vrivajo avtomobili, ki so malce drugačni. Hibridni, električni, na plin. Pri njih starost ni težava, vsaj za zdaj še ne. Sekretar sekcije za motorna vozila pri TZS Mirko Fifolt pravi, da je bilo od začetka leta 2014 do aprila 2016 pri nas prvič registriranih skupno 738 električnih in hibridnih vozil, od tega v letu 2014 250, v letu 2015 že 336, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa kar 152. »Subvencije pripomorejo k nakupu električnih in hibridnih vozil, a so še vedno prenizke. Da bi bilo električnih vozil več, bo treba povečati subvencije in pa poskrbeti za infrastrukturo, torej za polnilna mesta,« pravi Fifolt. Uroš Mihelčič iz Summit Motors na to temo dodaja: »Prihodnost je tu, vendar še ne v polnem razmahu. Je pa z električnimi vozili povezanih veliko okoljskih skrbi, med drugim tudi z razgradnjo akumulatorjev.« Kakor koli, dejansko je to tema, ki z vidika števila avtomobilov v celotnem voznem parku šele postaja aktualna. Povsem pa bo, ko bodo tudi ta vozila dosegla neko povprečno starost na slovenskih cestah, saj naj bi bil v prihodnje vsak deseti avtomobil tudi pri nas električen. A to je seveda že druga tema.
