Kar je za Slovenijo renault clio ali za Nemčijo volkswagen golf, je za Veliko Britanijo – ford fiesta. »Fiesta je pri nas najbolj prodajan avto že toliko časa, do kamor nam seže spomin,« so se tako pred kratkim izrazili pri priznani britanski avtomobilski reviji, a ne v članku, ki bi bil namenjen prodaji avtomobilov, temveč prav in posebej fiesti – in to s prav posebnim razlogom. Najbolj priljubljen avtomobil na Otoku, ki je tam že pred dvema letoma z več kot štirimi milijoni prodanih primerkov postal tudi najbolj prodajan štirikolesnik vseh časov, je namreč praznoval svoj 40. rojstni dan. Da, štiri desetletja so minila, odkar je prvi primerek vozila, ki v Veliki Britaniji v vsem tem času predstavlja vsakega 20. prodanega, zapustil proizvodni trak v nemški tovarni v Saarlouisu.
Seveda pa zgodba fieste še zdaleč ni povezana zgolj z Združenim kraljestvom. Ne, v štirih desetletjih je ta Fordov malček postal globalna ikona, ki je bila kar nekajkrat najbolje prodajan mali avto v Evropi, med drugim zadnja štiri leta zapored, njegova zadnja generacija pa je danes naprodaj po vsem svetu. Tako ne čudi, da so v 40 letih proizvodnje skupno prodali že precej več kot 17 milijonov primerkov fieste, s čimer se je po nekaterih podatkih že uvrstila med deseterico najbolje prodajanih avtomobilov vseh časov.
Ime izbral Henry Ford II.
Zgodba forda fieste se je sicer začela štiri leta pred začetkom proizvodnje, leta 1972, ko so njen razvoj zagnali pod nazivom projekt bobcat. Cilj skrivnostnega projekta, ki je bil tudi velika osebna želja takrat prvega moža Forda, Henryja Forda II., najstarejšega vnuka ustanovitelja podjetja Henryja Forda, je bil svetovnemu trgu ponuditi majhen in varčen Fordov avtomobil. Vse skupaj je dodaten zagon dobilo še z veliko naftno krizo leto kasneje, kar je le še spodbudilo Fordovo potrebo po izdelavi takšnega vozila, kasneje pa se je za fiestino rojstvo za ključno izkazala povezava ZDA – Španija – Nemčija. V prvih so konec leta 1973 prižgali zeleno luč za proizvodnjo avtomobila, ki so ga sprva poimenovali kar bobcat, v drugi so pri Valencii leta 1974 zgradili povsem novo tovarno, v tretji pa je 11. maja 1976 luč sveta ugledala prva fiesta. Da, avtomobil je takrat že nosil ime fiesta (špansko za zabavo), izbral pa mu ga je kar Henry Ford II. osebno, saj je želel z imenom avtomobila poudariti novo trdno vez podjetja s Španijo, pri čemer se je sprva pojavila manjša težava – enako ime je namreč že imel zaščiteno Fordov veliki tekmec GM, a sta težavo med seboj z enim telefonskim klicem hitro rešila prva moža obeh avtomobilskih gigantov.
Je pa v zvezi s fiestinimi začetki treba rešiti še eno zagonetko – številni viri namreč navajajo, da so prav iz omenjene španske tovarne zapeljali prvi primerki avtomobila, kar pa ne drži. Pa saj tudi ne bi moglo – Henry Ford II. je namreč fiesto prvič preizkusil v Nemčiji že omenjenega maja 1976 in bil po prvi vožnji vidno navdušen, čeprav je bojda izustil le: »Dober posel!« (Good job, op. p.). Tovarno v Valencii pa je v družbi španskega kralja Juana Carlosa odprl šele 18. oktobra istega leta. Res je, da je za tem prav tovarna v Valencii proizvedla daleč največ fiest, a so jih tudi v Saarlouisu samo v prvem letu skupno izdelali več kot 84.000, že leto kasneje pa se je proizvodnja začela tudi v tovarni v Dagenhamu v Veliki Britaniji.
Bučno praznovanje
Prve fieste so bile sicer na voljo z litrskim motorjem s 40 konji (30 kilovati) in 1,1-litrskim s 54 KM (40 kW), že kmalu, leta 1977, ko so jih začeli izvažati tudi v ZDA, pa še z močnejšim, 1,3-litrskim s 65 KM (48 kW). A čeprav je bila fiesta v Evropi takoj velik hit in so jo že po treh letih proizvodnje izdelali v milijon primerkih, se v ZDA ni prijela, zato so jo tja nehali izvažati že leta 1980, znova pa je pot na tamkajšnji trg našla šele tri desetletja kasneje, leta 2010. Vmes se je vsega skupaj uradno zvrstilo šest generacij forda fieste, čeprav je tudi v zvezi s tem možno zaslediti drugačne informacije. Britanci, ki so 40. obletnico svojega najljubšega avtomobila proslavili še posebej bučno in jo med drugim obeležili tudi s slavnostno vožnjo vseh generacij med Dagenhamom in Brightonom, namreč navajajo sedem in celo osem generacij – v prvem primeru so za peto označili prenovljeno verzijo četrte, v drugem pa poleg tega za osmo še prenovljeno različico šeste (oziroma v njihovem primeru sedme).
Kakorkoli, z generacijami je fiesta ves čas pridobivala priljubljenost, ponudila številne posebne različice, med katerimi so ljubiteljem in tudi ostalim v spominu najbolj ostale številne športne (le kdo ne pozna atraktivnih različic ST, ki je samo v prvem letu po začetku prodaje zadnje generacije prejela kar 22 različnih nagrad), med drugim pa je od prve do zadnje tudi precej zrasla – za dobrih 40 centimetrov. Da gre za avto, ki se je že vpisal med legende, pa navsezadnje potrjuje dejstvo, da so vedno bolj iskane in cenjene tudi njegove starejše različice: »Sam je ne nameravam prodati. Kupil sem jo, ko je bila stara eno leto, pred slabimi dvajsetimi leti, po 140.000 kilometrih, na katerih me še ni pustila na cedilu, mi je enostavno preveč prirasla k srcu,« je na že omenjeni slavnostni vožnji med drugim povedal ponosni lastnik starejše fieste Julian Wilkinson.
