Če je kateri od udeležencev dražbe za propadajočo stavbo na Trnovskem pristanu 6 a, ki jo je prodajal stečajni upravitelj SCT, mislil, da se mu ta dan obeta dober posel, se je hudo zmotil. Ni jih bilo malo, ki so upali, da bo stečajni upravitelj izklicno ceno 192.000 evrov moral precej znižati, ko pa se je kar pet dražiteljev javilo, da jih stavba za to ceno zanima, je bilo sanj o ugodnem nakupu konec. Cena je v nekaj minutah poletela čez 300.000, takrat pa sta v igri ostala le še dražitelj košarkarja Mirze Begića in predstavnika družbe Štima. Po višanjih, ki so na trenutke spominjale na partije pokra, je dražbo dobil Begić, ki je bil pripravljen plačati 450.000 evrov.
Prava vrednost je zemljišče pod stavbo
Varščino za propadajočo stavbo je sicer vplačalo 17 fizičnih oseb in podjetij. Večina je po tihem računala, da interes ne bo velik in da bo stečajni upravitelj izklicno ceno znižal. Ko se je že pol ure pred dražbo pojavilo več kot deset ljudi, so bili marsikateri nad gnečo presenečeni. »Trideset let ta stavba propada, zdaj pa taka gneča zanjo,« je potarnala ena od interesentk. Število udeležencev dražbe se je iz minute v minuto povečevalo, tako da je bila na koncu dvorana za vse celo nekoliko pretesna. A že kmalu po začetku dražbe, ki se je začela odvijati drugače od pričakovanj optimistov, je večina že začela zapuščati dvorano, tako da so v njej ostali le radovedneži in resni kupci.
Čeprav je stečajni upravitelj SCT Leon Benigar Tošič dražil stavbo, se prava vrednost skriva v 396 kvadratnih metrov velikem zemljišču te stavbe, ki jo bo v vsakem primeru treba prej ali slej porušiti. Benigar Tošič je povedal, da v zvezi s tem že dve leti teče inšpekcijski postopek in da sami ocenjujejo, da bi rušenje stalo še okoli 30.000. Zakaj bi torej nekdo bil za to zemljišče skupaj z rušenjem pripravljen plačati skoraj pol milijona evrov ali 1250 evrov za kvadratni meter? Odgovor se skriva v lokaciji s pogledom na Ljubljanico in ugodnih gradbenih pogojih, ki jih za to območje določa občina. Dober poznavalec nam je povedal, da če bi se Begić odločil graditi na tem zemljišču, bi lahko postavil tristanovanjsko stavbo kot nadomestno stavbo za porušeni objekt. Ker ima sedanji objekt slabih 760 kvadratnih metrov, bi lahko zgradil tri stanovanja s po okoli 100 kvadratnimi metri in najmanj šestimi parkirnimi mesti v kleti. Vendar bi bila ta stanovanja glede na kupnino za zemljišče zelo draga in bi zagotovila Begiću dokaj nizek donos.
Kakšen bo posel z občino
Precej bolj bi se splačalo kupiti še vsaj del sosednjega dvorišča v lasti mestne občine in v celoti izkoristiti prostorski akt, ki na tem območju predvideva gradnjo večstanovanjskih objektov. To je očitno tudi Begićev načrt, ki je za Siol izjavil, da gre za dolgoročno naložbo in da bo na Mestno občino Ljubljana podal vlogo za odkup dela okoliških zemljišč. Občinska parcela ob propadajoči stavbi je sicer velika 688 kvadratnih metrov, če bi jo uspeli prodati tako dobro kot stečajni upravitelj SCT, bi lahko zanjo iztržili milijon evrov. Zanimivo bo videti, ali se bodo na občini pripravljeni odreči delu zemljišča v Begićevo korist, kar bi zelo verjetno zmanjšalo vrednost preostanku občinske parcele.
Če bi Begiću uspel dober nepremičninski posel z občino, ne bi bil prvi Olimpijin košarkar, ki se mu je v Ljubljani posrečilo. Spomnimo le na zgodbo Vlada Ilievskega, ki je kljub pripombam četrtne skupnosti Šiška, okoljevarstvenega društva Alpe Adria Green, nadzornega odbora soseske Mostec, posameznih občanov in opozicijskih mestnih svetnikov v mestnem svetu junija 2014 dosegel sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta za sosesko Koseze, ki blizu dovoljuje gradnjo manjše soseske s sedmimi eno- in dvostanovanjskimi hišami. Med lastniki zelenice sta tudi glasbenik Robert Pešut - Magnifico in poslovnež Peter Selakovič. Trojica je zemljišče v Kosezah kupila leta 2009, le nekaj mesecev preden mu je občina s sprejemom občinskega prostorskega načrta namembnost spremenila v zazidljivo.
