»Na daljša potovanja, za katera prej nikoli ni bilo dovolj časa, se lažje odpraviva zdaj, ko sva upokojena in otroci preskrbljeni,« ne skrivata Darja in Tine iz Ljubljane, ki oba štejeta že več kot sedem križev. Minulo zimo sta se odpravila za ves mesec v Avstralijo in že razmišljata, kam jo bosta mahnila to zimo. »Nič nama ni prišlo do živega, ne peklenska vročina ne dolgi poleti z letalom,« pripoveduje Darja, ki jo že leta pestita astma in sladkorna bolezen. Seveda sta se pred potovanjem temeljito posvetovala z osebnim zdravnikom in obiskala ambulanto za potnike, kjer sta opravila vsa priporočena preventivna cepljenja.
S seboj sta kljub temeljitim pripravam vzela vsega preveč, tudi preveč zdravil, repelentov, sončnih krem..., prizna Darja in z nasmehom doda, da se bosta nekoč zagotovo naučila tudi oklestiti prtljago in potovalno lekarno, saj se potovanjem kljub letom in kroničnim boleznim ne bosta odrekla.
Potovanja izboljšajo počutje
Da danes potuje vedno več starejših potnikov, kaže tudi njihova povprečna starost, ki že presega 50 let in se še zvišuje. »Visoka starost nikakor ni kontraindikacija za potovanje,« menijo v sekciji za preventivo pri Slovenskem zdravniškem društvu, kjer ugotavljajo, da potovanja celo izboljšajo splošno počutje starejših ljudi. Jim pa svetujejo, da odločitev ali načrtovano potovanje, ki ustreza njihovemu trenutnemu zdravstvenemu stanju, sprejmejo skupaj z osebnim zdravnikom in zdravnikom potovalne ambulante, zlasti če imajo kronične bolezni.
Kot ugotavljajo zdravniki, imajo starejši na potovanjih največ težav zaradi spremembe podnebnih razmer, časovnih pasov, kulturnih navad, prehrane in seveda večjih telesnih naporov, kot sta dolgotrajna vožnja in več hoje. Pred potovanjem pa jim poleg obveznih in priporočljivih cepljenj priporočajo tudi cepljenje proti gripi in pnevmokoku, saj se pri njih imunost razvija počasneje in pogosto ni optimalna. Pred jemanjem zdravil za zaščito pred malarijo jim priporočajo preizkus s testnim odmerkom.
Zdravila in spremno pismo
Potniki so na potovanju izpostavljeni tudi nevarnostim zaradi vpliva vročega ali mrzlega podnebja, visoke nadmorske višine, vlage, slabih preskrbe z vodo, higienskih razmer, varnosti v prometu itd. Zato se morajo tudi o tem posvetovati z osebnim in zdravnikom v potovalni ambulanti. Te ambulante delujejo pri zavodih za zdravstveno varstvo in jih morajo zaradi priporočljivih cepljenj obiskati vsaj mesec dni pred potovanjem.
Poleg zadostne zaloge zdravil, ki jih redno jemljejo, potniki potrebujejo tudi spremno pismo (še zlasti pri uspavalih, narkotikih in iglah) v angleškem jeziku. V njem naj bodo navedena generična imena zdravil, odmerki in režim jemanja. Zdravila morajo biti v originalni embalaži, spraviti pa jih je najbolje v priročni prtljagi. Pred daljšimi potovanji se potnikom priporoča tudi obisk zobozdravnika, uredijo naj si tudi zdravstveno zavarovanje za potovanje v tujino.
Da med poletom ne pride do zastoja krvi
Kronični bolniki, še zlasti starejši, morajo pri čezoceanskih letih dosledno upoštevati navodila za preprečevanje zastajanja krvi, kar lahko povzroči nastanek krvnih strdkov. Zato se morajo med poletom večkrat sprehoditi, narediti nekaj poskokov in počepov, med sedenjem dvigovati stopala izmenično na prste in peto. V večji nevarnosti za nastanek globoke venske tromboze so že potniki, stari več kot 40 let, pa tudi nosečnice, zlasti v zadnjem trimesečju in prvih mesecih po porodu, osebe z družinskimi motnjami strjevanja krvi, ženske, ki jemljejo oralno kontracepcijo, debeli ljudje in kadilci, osebe z malignimi obolenji, obolenji srca in ožilja... Znaki globoke venske tromboze se pojavijo večinoma v treh dneh po poletu z bolečim otekanjem nog ali gležnja. Če je bolečina huda, zlasti v stegnu ali mečih, mora potnik obvezno takoj obiskati zdravnika, opozarjajo pri združenju in dodajajo, da še toliko prej, če ima potnik po poletu težave pri dihanju, bolečine v prsnem košu in pospešen srčni utrip.
Za preprečevanje težav je pomembno zadostno uživanje tekočin, priporočljivi so tudi posebne kompresijske nogavice in zdravila za preprečevanje nastajanja krvnih strdkov: aspirin in heparin.
Starejši potniki (prav tako manjši otroci in nosečnice) morajo biti na potovanju pozorni tudi na težave s potovalno drisko, ki je še zlasti pogosta v manj razvitih, toplejših predelih sveta. Poskrbeti morajo za ustrezno nadomeščanje izgubljenih tekočin in elektrolitov. Za preprečevanje pa se priporoča uživanje »varne hrane«, ki je dobro toplotno obdelana in takoj postrežena. Surovo sadje in zelenjavo je treba olupiti in uživati samo industrijsko pakirane pijače.
