Danes o dogovorjeni enotnosti ni ne duha ne sluha. Marjan Podobnik javno govori o udbomafiji v vrstah SLS, dvomi o opravilni sposobnosti njenega predsednika in ga želi zrušiti s čela stranke. Zidanšek v Podobniku prepoznava glavno oviro za uspešno vodenje SLS, ga označuje za »mlinski kamen na vratu stranke« in predlaga njegovo izključitev. Stare zamere, ki so v veliki meri povezane z delovanjem in kadrovanjem v osrednje kmetijske organizacije ter s tem prepletenimi interesi, so z vso silo izbruhnile na dan.

Zadnjo besedo o Podobnikovem članstvu v SLS bo imelo strankino častno razsodišče. »Le v primeru njegove izključitve bo lahko sedanji predsednik vztrajal pri svoji politiki, ki je bolj umirjena od politike Marjana Podobnika,« pravijo Zidanškovi privrženci. Dosedanja ravnanja predsednika SLS tega ne potrjujejo. Nekatera njegova stališča – na primer o reševanju begunske problematike – so bila sila radikalna. Prav tako kakšne prepoznavne in dosledne politike doslej ni pokazal, zato se zdijo možnosti, da bi nekarizmatični in politično povsem nevešči Zidanšek stranko vrnil v državni zbor, izjemno majhne.

»Pod Zidanškovim vodstvom bo stranka dokončno propadla, Podobnik pa jo lahko ponovno popelje v parlament,« poudarjajo privrženci nekdanjega dolgoletnega predsednika. A se pri uresničitvi drugega dela njihove napovedi zatakne že na prvi stopnički: glede na sedanje razmerje moči v organih stranke možnosti, da bi Podobnik postal njen predsednik, tako rekoč ni, čeprav se vendarle zdi, da bi stranko laže vrnil v parlament kot Zidanšek. Seveda so Podobnikove napovedi o ponovitvi dvajsetih odstotkov izpred dvajsetih let povsem nerealne. Propadla združitev SLS in SKD, postavitev nekdanjega kmetijskega pospeševalca na čelo Telekoma, njegovi neuspešni zasebni projekti v Srbiji in doma, zasičenost z dinastijo Podobnik so le nekateri razlogi, zaradi katerih mnogi nekdanji volilci Marjanu Podobniku svojega glasu ne bi več namenili. Na drugi strani pa ne gre zanemariti nostalgije volilcev, Podobnikove prepoznavnosti, predvsem pa njegove politične izkušenosti in pretkanosti. Navsezadnje so v času njegovega sodelovanja v vladi pogosto umolknili celo najbolj prekaljeni politiki tedaj zmagovite LDS.

Čeprav nekateri kot svetlo plat zadnjih sporov poudarjajo, da se stranka v zadnjih tednih veliko pojavlja v medijih in da bo to prispevalo k večji Zidanškovi prepoznavnosti, je to kaj slaba tolažba. »Tudi zmagovalec gostilniškega pretepa iz njega pride z buškami, gostilna pa je v vsakem primeru razdejana,« je bil slikovit eden od nekoč vodilnih mož stranke. Ob tem (samo)razdejanju SLS pa se nekaterim zlasti na desnici nedvomno nasmiha. Tistim, ki so bili nekoč njen del, zdaj pa so ustanovili ali napovedali ustanovitev svoje stranke, predvsem pa njihovemu političnemu zaščitniku Janezu Janši. Ne gre namreč spregledati, da je prvaku SDS – resda nekoliko manj odločno kot Ljudmila Novak – v zadnjem času pokorščino odrekel tudi Zidanšek. Tega pa Janša ne dopušča – ne glede na ceno, ki jo mora zaradi njegovih udarcev plačati desnica.