Pri obveznicah so se še naprej občutno zviševale cene britanskim, saj je tamkajšnja centralna banka svojo ključno obrestno mero znižala za 25 bazičnih točk. Ob tem je britanska centralna banka pripravila tudi nov obsežnejši načrt za odkupovanje finančnih instrumentov, ki bo zajemal tudi podjetniške obveznice. Ta poteza je logična reakcija po izglasovanem referendumu za izstop Velike Britanije iz Evropske unije. Brexit bi lahko namreč negativno vplival na uresničitev ciljev te centralne banke, torej na ciljano dvoodstotno inflacijo, zagotavljanje vzdržne gospodarske rasti in na zadostno stopnjo zaposlenosti. Nekoliko skrb zbujajoče za to centralno banko je lahko zgolj to, da v prvem tednu razširjenega programa ni uspela odkupiti želene količine obveznic, kar se ji je zgodilo prvič od leta 2009. Odkupila jih je namreč za 52 milijonov britanskih funtov premalo oziroma 5 odstotkov manj od želenih. K neuresničitvi ciljev so svoj del prispevali tudi institucionalni vlagatelji, kot so pokojninski skladi in zavarovalnice. Za te so v trenutnih gospodarskih in političnih okoliščinah ter obetih predvsem zahtevane donosnosti obveznic daljših ročnosti še vedno preveč privlačne, da bi jih odprodajali iz svojih portfeljev.
Medtem se koncu približujejo tudi objave poslovnih rezultatov podjetij za preteklo četrtletje. Ker je v ameriškem delniškem indeksu S & P 500 svoje rezultate objavilo že nekaj več kot 90 odstotkov vseh družb, so rezultati že zadostno reprezentativni za sklep, da so bili analitiki pozitivno presenečeni. Stopnje rasti dobičkov in prihodkov so se namreč znižale za bistveno manj, kot so pričakovali analitiki. Izrazito negativno so v povprečju presenetile objave dobičkov družb iz energetske panoge, ki so se v povprečju soočale z 80-odstotnim padcem dobička. Nekoliko slabša je slika v Evropi, saj so družbe v delniškem indeksu Bloomberg European 500 v povprečju dosegle slabše rezultate, kot so pričakovali analitiki. Povprečni 13-odstotni padec dobičkov je bil obenem tudi višji kot pri največjih ameriških korporacijah, ki so zabeležile povprečen 4-odstoten padec.
V bližnji prihodnosti bo za smer gibanja tečajev na svetovnih borzah med drugim pomembno tudi gibanje cene nafte, razplet ameriških predsedniških volitev in morebitni ukrepi kitajske centralne banke. Slednja bi namreč lahko s svojimi ukrepi še dodatno zniževala vrednost tamkajšnje valute, vendar se v tem trenutku to ne zdi zelo verjetno.
