eprav je voda v kajakaškem kanalu tako umazana – prečiščevati jo morajo z velikimi količinami klora –, da se je njen vonj širil povsem na vrh tribune VIP, na kateri je obdan z varnostniki sedel tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach, so bili trenerji tekmovalcev, ki so včeraj osvajali kolajne, tako vzhičeni, da so evforično skakali vanjo in se veselili s svojimi varovanci. Med njimi ni bilo Slovencev, saj sta bila oba čolna, ki sta na začetku sezone na evropskem prvenstvu osvojila srebrni kolajni, daleč od kolajn. Niso se izpolnila pričakovanja, da bo srebrna kolajna Petra Kauzerja sprostila in podžgala preostali del ekipe, za katerega je zelo glasno navijal tudi 32-letni Hrastničan.
Kanuistični dvojec Luka Božič in Sašo Taljat je štiri leta gradil olimpijski nastop. A včeraj sta bila Primorca daleč od sanjskih predstav iz preteklosti, ko sta s čolnom kar letela in lebdela na valovih. V edini stresni vožnji v Riu – za preboj v polfinale in finale je bilo treba prehiteti le po en čoln – tekmovalca z Mosta na Sočni nikakor nista ujela pravega ritma. Bila sta izredno razočarana. »Realnost je takšna, da nisva vozila tako, kot znava. Za neuspeh ni kriv psihološki moment, saj sva bila resnično dobro pripravljena v glavah. Očitno sva hotela preveč. Boj za kolajne sva zapravila na prvih štirih vratih in v dotiku v zadnjih protitočnih vratih. Nisva razvila prave hitrosti,« je povedal Luka Božič, ki je med posameznimi besedami delal dolge premore. Še pred tem je takoj po prihodu v cilj od besa udarjal po čolnu in izstrelil nekaj sončnih kletvic.
»To je bila vožnja z zavoro. Nikakor se nama ni uspelo sprostiti po vsej dolžini proge, zato nisva razvila prave hitrosti in delala krajših linij. Težko bo preboleti neuspeh na tako veliki tekmi,« je dodal Sašo Taljat in pogledoval na zmagovalni oder, kjer so se veselili favorizirani dvojci Slovaške, Velike Britanije in Francije, ki se stalno vrtijo v krogu najboljših. Kanu dvosed je bil zadnjič na sporedu olimpijskih iger, saj ga bodo zaradi ženskih kvot zamenjali s kanujem enosedom za ženske. Do konca sezone bosta še tekmi svetovnega pokala v Pragi, potem pa finale v Tacnu, nato pa se bo slovenska dvojica odločila, kakšno bo nadaljevanje kariere.
Osemindvajsetletna drobcena Primorka Urša Kragelj je imela po debitantskem nastopu na olimpijskih igrah, ki ga je sklenila na devetem mestu, mešane občutke. »Najprej sem bila vesela, da sem se uvrstila v finale, kjer pa mi ni uspelo sestaviti dobre vožnje, čeprav sem se počutila dobro in bila povsem sproščena. Seveda sem razočarana, saj sem si želela boljše uvrstitve, a nekaj dobrega je tudi v tem, da sem končala med najboljšimi desetimi,« je nastop ocenila Urška Kragelj. V Riu bo uživala še dva dni in navijala še za kakšnega slovenskega športnika. Kako bo z njeno kariero, se bo odločila po zadnji tekmi sezone v Tacnu.
