Slovenska pravljica v Braziliji se nadaljuje. Po zaslugi trdožive judoistke Ane Velenšek, ki jo kakopak vodi trener Marjan Fabjan, je Slovenija tretji dan zapored osvojila kolajno, drugo v judu. Napad slovenskih športnikov na vseh prizoriščih je premočan, da ne bi pustil trajnega pečata. Pot judoistke Sankakuja do olimpijskega odličja je bila najbolj trnova med vsemi tremi, saj je 25-letna Štajerka tekmovala z natrgano prednjo in stransko kolensko vezjo, kar so vedele vse njene tekmice, a jih večina tega ni izkoristila.
Moška pot trdožive judoistke
Kaj se pravzaprav dogaja s kolenom Velenškove, nismo vedeli do poznega popoldneva po lokalnem času, ko je slovenska junakinja šestega tekmovalnega dne olimpijskih iger v Braziliji v borbi za tretje mesto premagala Nemko Luise Malzahn ter se ji maščevala za poraz v preteklosti na velikem tekmovanju v borbi za bron. Trener Marjan Fabjan je razkril, da je celjski judoistki v štirih dvobojih dvakrat vrglo ven koleno. »Kaj sem ji rekel? Kaj pa naj? Naj gre naprej, naj vztraja in izkoristi pripravljenost. Kot sem vam povedal že po osvojeni zlati kolajni Tine Trstenjak, bo Ana uvrščena zelo visoko ali pa jo bodo odnesli na nosilih. Vesel sem, da je obveljalo prvo,« nam je odgovoril Marjan Fabjan ter nas odločno pogledal v oči. Močan pogled, ki se mu ne oporeka!
Res ni šale v slovenskem judu Marjana Fabjana. Pot do osvojene kolajne je bila milo napisano moška. Številni prizori za tiste z najboljšim želodcem, predvsem v borbi za tretje mesto. A takšna je večkrat pot predstavnikov borilnih športov do kolajne. »Joj, kako sem vesela! Pa jo imam. Za mano so res težki dnevi, ni bilo lahko,« je po sanjskem 11. avgustu 2016, ki ga zanesljivo ne bo nikoli pozabila, povedala Ana Velenšek, ki si je koleno poškodovala 6. julija pred očmi vseh največjih tekmic na skupnem pripravljalnem taboru. Ko so jo tedaj odnesli na nosilih, so tekmice mislile, da je ne bodo videle na olimpijskem turnirju. A so jo, in to zelo dobro pripravljeno.
Dan se je za 25-letno judoistko Sankakuja začel zelo dobro. V prvi borbi je Ana Velenšek sedmič od devetih medsebojnih dvobojev premagala Viktorijo Turks, potem ko je Ukrajinka zaradi neaktivne borbe prejela rumeni karton. V četrtfinalu je Štajerka naletela na utrujeno Kubanko Yallenis Castillo, ki je Nizozemko Marhinde Verkerk ugnala po zlati točki, potem ko sta se tekmici borili kar 10 minut in 57 sekund. Kubanka je padla že po dobri minuti, čeprav je želela prekriti znak za predajo in je poraz sprejela nešportno. Navdušena nad prikazanim bojem je bila tudi Urška Žolnir, ki je s tribune spremljala olimpijske boje nekdanje klubske kolegice.
V koleno jo je najbolj brcala Kubanka
Sledila je triurna pavza, po kateri je Kayla Harrison Slovenki pokazala, zakaj je številka ena na svetovni lestvici. Ana Velenšek se je predala po dobrih dveh minutah borbe. Američanka je prepričljivo ubranila naslov olimpijske prvakinje iz Londona. Kot je povedal Fabjan, je njegova varovanka tudi malce varčevala z močmi, saj sta se dogovorila, da ne bo rinila z glavo skozi zid ter da jo kasneje čaka še ena borba.
»Izmed vseh tekmic me je najbolj brcala v koleno Kubanka. Zadala mi je nekaj bolečih udarcev. K sreči sem borbo hitro končala. Proti Nemki nisem razmišljala, da sem zadnji medsebojni dvoboj izgubila. Ni bilo časa. Močno sem si želela zmage in prve olimpijske kolajne. Uspelo mi je!« je povedala Ana Velenšek in se odpravila na tiskovno konferenco v medijsko središče.
