»Tega sem bil zmožen, več ne. Iztisnil sem maksimum,« je povsem izčrpan uro po porazu v osmini finala olimpijskega turnirja pred nami stal namiznoteniški igralec Bojan Tokić. Bili smo sami, potem ko mu je še zadnja v vrsti čestitala njegova zvesta olimpijska navijačica – športna ministrica Maja Makovec Brenčič, ki se je včeraj zvečer mudila na Copacabani. V izbrani družbi je bila v varnem območju hotela Windsor Excelsior, kjer je bilo odprtje slovenskega središča.
Tokić je proti petemu igralcu sveta Dimitriju Ovčarovu dobil 59 točk, torej več kot proti vsakemu izmed treh tekmecev, ki jih je premagal do svojega največjega posamičnega uspeha. Kljub temu je izgubil z 1:4. Tekmeca sta v prvem nizu odigrala kar 64 točk, dve več je dobil slovenski igralec. Tokić je imel v drugem nizu zaključno žogico, ki jo je na svoj začetni udarec zapravil ter popustil. Ni imel več energije, da bi pripravil še eno presenečenje ter se v četrtfinalu pomeril s 40-letni beloruskim veteranom Vladimirjem Samsonovom.
Športniki ga cenijo
Bojan Tokić svojo športno panogo drži na slovenskem zemljevidu dobro desetletje, po Pekingu in Londonu jo je zastopal na tretjih zaporednih olimpijskih igrah. Je osamljeni slovenski igralec v boju z najboljšimi na svetu. Na vseh največjih tekmovanjih sodi med najbolj priljubljene slovenske športnike. Vselej je sproščen, nasmejan, igriv in dobrosrčen. Koliko pomeni drugim slovenskim športnikom, je dokazal judoist Adrian Gomboc, ko je po izgubljenem boju za kolajno v mešani coni najprej vprašal, če je Tokić premagal Kitajca. »Vsaj on je zmagal, mu privoščim iz srca,« se je v olimpijskem duhu veselil Gomboc.
Tokićeva glavna olimpijska motivacija je, da ga v času iger spremlja vsa Slovenija. »To me drži pokonci. Pripravljen sem narediti vse, da publiki pokažem, da je namizni tenis lep šport. Da ji pokažem, da se lahko Slovenec meri z najboljšimi na svetu. Vesel in ponosen sem, da mi to uspeva že na tretjih olimpijskih igrah zapored. Upam, da mi bo tudi na četrtih, saj so moji športni cilji vezani do Tokia leta 2020,« razkriva trenutno 53. igralec sveta, ki bo na svetovni lestvici močno napredoval.
Letos suspendiran
Kot številni drugi samotarji v svojih športnih panogah je imel tudi Tokić v preteklosti večkrat težave s svojo zvezo. Tako je letos polnil medijski prostor, ko je prišlo v javnost njegovo elektronsko dopisovanje s sekretarjem Namiznoteniške zveze Slovenije (NTZS) Danijelom Šarlahom, v katerem je Tokić ozmerjal predsednika zveze Marjana Hribarja z »Janševim pizdunčkom«.
Tokić je naivno mislil, da bo Šarlah njegovo mnenje zadržal zase, in plačal visok davek. Hribar je namreč pokazal svoj namiznoteniški vpliv, Tokić pa je bil s strani članov izvršnega odbora NTZS suspendiran za nastop na letošnjem ekipnem svetovnem prvenstvu v Kuala Lumpurju. »Suspenz Tokić« se je ohladil. Zdi pa se, da še tli in se kmalu lahko zaneti.
Vernovi težki dnevi
Med dvigom slovenske zastave v olimpijski vasi, dan pred odprtjem olimpijskih iger, nas je Tokićev trener Borut Veren poklical k sebi. Dobro se poznamo iz skupnih namiznoteniških let, ko je bil Veren trener v Murski Soboti, kasneje pa selektor slovenske članske reprezentance. Rekel nam je, da bi nam rad povedal resnico, zakaj ga v času odprtih ur v olimpijski vasi ni bilo iz sobe. Oblile so ga solze. Nekomu se je moral izpovedati. Povedal nam je, da ga je v tistem času poklical brat in mu povedal, da sta ostala brez očeta... Skrivnost je obdržal zase, da Tokić med olimpijskim turnirjem ni imel dodatnih skrbi.
»Nisem želel niti nočem tega obešati na veliki zvon. Olimpijski turnir je z mojega vidika minil v obliki valovanja, neprestanega menjavanja čustev. Verjamem, da bo vse skupaj še prišlo za mano, vem pa tudi, da sva z Bojan spisala lepo olimpijsko pravljico,« je povedal Sobočan, ki bo danes po več kot dveh tednih zapustil olimpijsko vas in se odpravil na dolgo pot proti domu.
